Kot je znano, je koalicijo razdelilo dogajanje v NLB-ju. Pri tem se zastavlja vprašanje, v kakšni smeri je bil oblikovan kompromis. V primeru nekaterih reprogramov posojil, povezanih z menedžerskimi prevzemi in lastniško konsolidacijo, pričakovanja vlade niso bila uresničena, upravi in nadzorna sveta NLB-ja in NKBM-ja pa niso sledili sklepom Banke Slovenije, je med prekinitvijo seje pojasnil predsednik vlade Borut Pahor. Vlada se s tem ne strinja in meni, da obstoječa nadzorna sveta svojih nalog in obveznosti ne opravljata odgovorno, je dodal.

Križanič mora pripraviti pregled lastniške politike do bank
In kako se glasijo štirje sklepi? Prvi sklep navaja pričakovanja vlade, da bodo banke v (ne)posredni državni lasti pri svojem poslovanju upoštevale zakon o javnih poroštvih.

Kot je med prekinitvijo seje povedal premier Pahor, je vlada v okviru drugega sklepa finančnemu ministrstvu naložila, da do 15. maja pripravi pregled lastniške politike do bank, ki so v pretežni posredni ali neposredni državni lasti. Politiko, ki bo zagotovila ustrezno upravljanje s tveganji in omejila izpostavljenost državnih poroštev ter tako pomembno vplivala na izvajanje protikriznih ukrepov, bo sprejela vlada, upoštevati pa jo bodo morali člani nadzornih svetov, predlaganih od države.

Revizije, ki bodo določile morebitne odškodnine
Tretji sklep je vezan na revizije v bankah (ne)posredni državni lasti, osredotočene na kreditiranje najbolj izpostavljenih menedžerskih prevzemov. V postopkih teh revizij se bodo ugotovila vsa potrebna dejstva za oceno morebitne odškodninske in druge odgovornosti uprav in nadzornih svetov bank, je dejal Pahor.

Pod četrtim sklepom vlada navaja ugotovitev, da je država bankam poleg ukrepov iz dopolnjenega zakona o javnih financah iz novembra lani zagotovila tudi neomejeno jamstvo za vloge prebivalstva do 31. decembra 2009 in s tem pomembno stabilizirala njihove vire financiranja. Zato po premierjevih besedah upravičeno pričakuje, da banke v pretežni posredni ali neposredni državni lasti omejitve, ki veljajo za dana poroštva po zakonu o javnih financah, upoštevajo pri svojem celotnem poslovanju.

Lahovnik s sklepi zadovoljen
Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je s sklepi, ki jih je sprejela vlada glede reprogramov posojil, zadovoljen, tako da, kot je dejal za TV Slovenija, ne bo odstopil. Predsednik stranke Zares Gregor Golobič pa naj bi bil s sklepi "zelo zadovoljen". Naj spomnimo, da je zaradi dogajanja v NLB-ju predvsem Lahovnik večkrat omenil možnost odstopa s položaja ministra.

Proračunski rebalans številka dva
Vlada je na seji sicer sprejela tudi izhodišča za pripravo že drugega rebalansa letošnjega državnega proračuna. Z njim se bo proračunski primanjkljaj, ki zdaj znaša 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), zvišal na 4,9 odstotka BDP-ja.

Po novih makroekonomskih napovedih se bodo prihodki zmanjšali za več kot 800 milijonov evrov, kar je skoraj dva odstotka BDP-ja, je odločitev za pripravo rebalansa na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar. Po novem naj bi se v proračun letos steklo 7,9 milijarde evrov. Zaradi tako velikega zmanjšanja prihodkov je bilo treba poseči tudi po zmanjšanju nekaterih odhodkov, in sicer za 290 milijonov evrov na 9,7 milijarde evrov.

Novi odhodki so le nekoliko nad nominalno ravnjo leta 2007, kar je po besedah Kamnarjeve velika težava, saj velja veliko ukrepov za blažitev posledic finančne in gospodarske krize, poleg tega se bistveno povečujejo transferji v pokojninsko blagajno, v primerjavi z letom 2008 za 230 milijonov evrov. Če ne bi ukrepali, bi javnofinančni primanjkljaj letos znašal 6,1 odstotka BDP-ja in se v prihodnjih letih še nekoliko povečal, vnovič pa upadel v letu 2011. To je bil razlog za ukrepanje, je dejala Kamnarjeva in dodala, da vlada načrtuje približanje javnofinančnega primanjkljaja v letu 2011 maastrichtskim kriterijem, torej naj bi nekoliko presegal tri odstotke BDP-ja.

Sprejeta uredba o stroških reprezentance
Poleg tega je vlada sprejela še uredbo o stroških reprezentance. Nova pravila bodo tako predvidoma doletela ministrstva in organe v njihovi sestavi, upravne enote, kabinet predsednika vlade, generalni sekretariat vlade in druge vladne službe. Kaj natančno pa zajemajo stroški reprezentance? Mednje spadajo stroški za pogostitve na uradnih in delovnih sestankih, za delovne in uradne zajtrke, kosila in večerje, za svečane obede in sprejeme, za pogostitev na seminarjih in konferencah, pa tudi za nakup različnih priložnostnih daril.

M. N.