Komisija avstrijskih zgodovinarjev je predstavila vmesno poročilo, a brez konkretnih podatkov, je pa napovedala, da bodo v sklepnem poročilu spregovorili tudi o imenih, ki se pojavljajo v raziskavah. Delo naj bi končali do leta 2012.

Po podiranju dvojezičnih krajevnih tabel v 70. letih prejšnjega stoletja je bilo na avstrijskem Koroškem izvedenih več bombnih napadov, katerih tarče so bili med drugim spomeniki koroških nemškonacionalnih brambovcev, partizanski spomeniki ali električni drogovi. Vrhunec je bil napad na plebiscitni muzej v Velikovcu leta 1979, ko sta bila ranjena dva napadalca iz Jugoslavije in kustos muzeja.

Novo razpravo o bombnih napadih na avstrijskem Koroškem so sprožili notranjepolitični spori v Sloveniji, zaradi česar je koroški deželni glavar Gerhard Dörfler lani imenoval komisijo zgodovinarjev, ki naj bi raziskala ozadje napadov.

Objavili bodo vsa imena
Predsednik komisije Wilhelm Wadl, ki je direktor deželnega arhiva avstrijske Koroške, je na današnji predstavitvi vmesnega poročila povedal, da imajo še veliko dela, saj naj bi bilo ogromno gradiva. Napovedal je, da bodo v sklepnem poročilu objavili imena vseh, ki se pojavijo v raziskavah. Kdor se je v tistem času politično udejstvoval, za tega varstvo podatkov ne velja, je zatrdil Wadl.

Znanstveni vodja komisije Alfred Elste je ob tem opozoril, da je serijo bombnih napadov treba videti v širšem kontekstu, saj so bili podobni dogodki tedaj tudi v Nemčiji in Italiji. Elste je zatrdil, da naj bi "radikalni Slovenci" v začetku 70. let navezali stike celo z irsko podtalno organizacijo Ira. O konkretnih novostih Elste danes ni poročal.