Predsednica ugandskega parlamenta Rebecca Alitwala Kadaga je izpostavila, da bi dotok afriških beguncev ustavile naložbe. Kot je še poudarila, Afričani pravzaprav ne želijo zapustiti svoje celine, a jih okoliščine silijo v beg. "Če nam želite pomagati, ustvarite priložnosti za delovna mesta, ki bodo ljudem omogočila normalno življenje," je dejala na novinarski konferenci in izrazila željo po več naložbah v izobraževanje.

Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Bogdan Benko je v uvodnem nagovoru na dvodnevni konferenci ocenil, da bi morala Evropska unija pri reševanju vprašanja beguncev sodelovati z državami izvora in tranzicije, svoja prizadevanja pa usmeriti predvsem v boljši vizumski režim ter možnosti za zaposlitev mladih.

"Reševanje tega vprašanja ni zgolj reševanje beguncev na Sredozemskem morju, je vprašanje naše skupne politične dejavnosti, novih razvojnih spodbud in novih oblik gospodarskega sodelovanja ter investicij," je dejal predsednik Kluba nekdanjih slovenskih veleposlanikov Peter Toš. Pri tem moramo po njegovih besedah začeti "pri temeljni pravici, pravici do življenja".

Poudarek tokratne, že četrte konference Dan Afrike pod naslovom V partnerstvu novim razvojnim izzivom naproti je na razvojnem sodelovanju, medkulturnem dialogu, vlogi afriške diaspore in pospeševanju gospodarskih stikov z afriškimi deželami.

Predsednik državnega zbora Milan Brglez je v uvodnem nagovoru Dan Afrike označil za priložnost, da prepoznamo napredek afriške celine, izmenjamo mnenja glede izzivov, ki ležijo pred nami, poglobimo in okrepimo odnose med državami ter poiščemo nove možnosti za medsebojno sodelovanje.

Dodal je, da danes ne moremo gledati na proces mednarodnega razvoja kot na recept, ki ga razvite države predpišejo državam v razvoju, ampak ga moramo razumeti kot proces okrepljenega sodelovanja med državami.

Le eno veleposlaništvo v Afriki
Benko je na novinarski konferenci predstavil razvojno sodelovanje med Slovenijo in afriškimi državami, ki gre večinoma prek večstranskih kanalov, kot sta EU in ZN, pomembno vlogo pa igrajo tudi nevladne organizacije, saj ima Slovenija na črni celini veleposlaništvo le v Kairu. To je po njegovih besedah problem, saj težko zaznaš težave in pomagaš, če nekje nisi prisoten.

Neobstoj slovenske diplomatske mreže v Afriki je kot težavo omenila tudi predsednica ugandskega parlamenta. Slovenijo je pozvala k odprtju diplomatsko-konzularnega predstavništva za Vzhodno Afriko, ki bi omogočalo boljšo povezanost s tem delom črne celine.

Pomanjkanje veleposlaništev v Afriki ob težavah z vizumi ovira tudi izmenjavo afriških študentov, ki bi radi prišli v Slovenijo, je dejal generalni direktor Mednarodnega centra za promocijo podjetij (ICPE) Anand Asthana.

Generalni direktor direktorata za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na zunanjem ministrstvu Mitja Štrukelj je za STA ob robu konference med ovirami, s katerimi se sooča Slovenija pri sodelovanju z Afriko, omenil še neizkušenost pri izvajanju projektov iz evropskih sredstev, oddaljenost in relativno nepoznavanje razmer na terenu.

Glavna področja razvojnega sodelovanja Slovenije z afriškimi državami so po besedah Štruklja opolnomočenje žensk, otroci, dostop do izobraževanja in pitne vode ter zdravje. Med večjimi projekti pa je izpostavil lani končan projekt telemedicine na Zelenortskih otokih, ki je povezal deset otokov.

Poslovni del konference, ki bo potekal v sredo na Gospodarski zbornici Slovenije, bo posvečen gospodarskemu sodelovanju ter iskanju priložnosti za krepitev poslovnega sodelovanja med Slovenijo in afriškimi državami.