V napadu blizu Vane v nemirni pakistanski pokrajini Južni Vaziristan ob meji z Afganistanom so bili ubiti tudi njegov namestnik Rata Kan in še osem drugih domnevnih skrajnežev.

Nazir je bil bolj kot s pakistanskimi talibani v dobrih odnosih z njihovimi afganistanskimi kolegi, saj je zagovarjal napade na pripadnike tujih sil v Afganistanu in ni bil naklonjen napadom na pakistanske vojake v Pakistanu.

Če si je s tem zapravil zaupanje med nekaterimi talibanskimi poveljniki, pa je v nekaterih krogih pakistanske vojske užival ugled "dobrega" talibana. Oboji talibani izhajajo iz paštunske etnične skupine, ki živi v obeh državah, rivalstva med njimi pa so pogosto izraz starih zamer med skupnostnima.

V Vani, blizu katere je bil s svojimi borci nastanjen Nazir, ima pakistanska vojska veliko oporišče. Smrt poveljnika so domačinom naznanili po zvočnikih na krajevnih mošejah, iz znaka spoštovanja pa so zaprli glavno tržnico v mestu.

Kmalu po napadu je Nazirjev klan Vazir pozval klan Mesud, ki pogosto napada pakistanske vojake in je povezan s talibanskim poveljnikom Hakimulahom Mesudom, naj zapusti območje.

Atentat na Nazirja bi lahko znova poslabšal občutljive odnose med ZDA in Pakistanom, saj so za Islamabad taki poveljniki pomembni za ohranjanje miru na območjih, kjer osrednje oblasti nimajo kaj dosti vpliva in nadzora.

Civilisti postranske žrtve napadov
Sporni zunajsodni poboji terorističnih osumljencev v Pakistanu, Jemnu in Somaliji že dalj časa dvigajo prah, saj naj bi bilo v napadih brezpilotnih pilotnih letal kot "postranska škoda" ubitih veliko civilistov. Med izvajanjem tega programa naj bi bilo v Pakistanu ubitih okoli 2500 ljudi, od katerih so jih lahko identificirali samo 500.

Program je kot del vojne proti terorizmu začel ameriški predsednik George Bush, nadaljeval pa ga je njegov naslednik in Nobelov nagrajenec za mir Barack Obama, za katerega se je lani razkrilo, da sam osebno odobri vsak napad.

Okoli tajnega programa je veliko domnev in le malo zanesljivih podatkov, zato je časopis New York Times od Bele hiše zahteval pojasnila, a je v newyorška sodnica Colleen McMahon v sredo odločila, da administraciji ni treba posredovati podrobnosti o napadih brezpilotnih letal.

Sodnica je sicer dala vedeti, da bi bilo informacije morda treba objaviti, vendar je odločila, da ima zvezna vlada pravico, da določene informacije označi kot zaupne in da jih ne objavi.

Po njenem mnenju bi razkritje informacij pomagalo, da bi javnost bolje razumela ta program, ki traja že desetletje, njegova cena pa so življenja in po mnenju tudi državljanske svoboščine. Vendar pa zakon o svobodi informacij vlade ne zavezuje k objavi zaupnih podatkov.

Odvetniki New York Timesa so sporočili, da bo sledila pritožba, saj tudi sodnica meni, da bi bilo informacije treba objaviti ne glede na to, da je tožbo zavrnila. Sodnica je obenem zavrnila tudi podobno tožbo Ameriške zveze za državljanske svoboščine (ACLU), ki se bo prav tako pritožila.