"Če bi mi Hrvaška dala politični azil, bi rad prišel živet na Hrvaško. Hrvaška je katoliška država in jaz sem katoličan, Jezus Kristus, božji poslanec, in ne božji sin, kot piše v Bibliji, kot jo poznamo," je po pisanju Večernjega lista kmalu po izpustitvi iz zapora prek svojih odvetnikov sporočil Agca, ki sta mu Italija in Španija zavrnili prošnjo za azil, ker ga imata za terorista.

Agca, ki je 13. maja 1981 skušal ubiti papeža Janeza Pavla II., je skoraj 30 let preživel v zaporu. Na željo Janeza Pavla II. so ga iz italijanskega zapora izpustili leta 2000. Nato so ga izročili Turčiji, kjer je naslednje desetletje preživel v zaporu zaradi drugih zločinov, med njimi zaradi umora nekega urednika leta 1979.

Bizarnosti Agcu ne zmanjka
52-letni Agca je po atentatu na poglavarja Rimskokatoliške cerkve najprej trdil, da je deloval sam, v zaporu pa je svojo zgodbo večkrat spremenil, vpletel je bolgarsko in sovjetsko obveščevalno službo, celotne zgodbe pa ni nikoli razkril. Na sojenju za poskus umora papeža se je razglasil za božjega sina, bizarne retorike pa ni opustil niti skoraj tri desetletja pozneje. Ob izpustitvi iz zapora je napovedal konec svet, za intervjuje pa zahteva tudi po tri milijone dolarjev.

Pripravljal atentat na Asada?
Najbolj brani turški časopis Hourijat je pred dnevi objavil dele pisem, ki jih je Agca poslal turški tajni obveščevalni službi, ko je bil v turškem zaporu. V pismu podrobno opisuje priprave za atentat na pokojnega sirijskega predsednika Hafiza Al Asada, ki ga je opisal kot največjega sovražnika Turčije. Od turških obveščevalcev je med drugim zahteval, da ameriški Osrednji obveščevalni službi (Cia) sporočijo njegovo pripravljenost za sodelovanje z njimi in da jim je pripravljen brez težav predati Osamo Bin Ladna, živega ali mrtvega.