"Glede na trenutno stanje je nujno, da Baski zavzamemo ulice, kot to počnemo zdaj, in zgradimo ljudski demokratični zid, ki nam bo omogočil spopadanje s položajem," je dejal Arnaldo Otegi, vodja baskovske separatistične stranke EH Bildu ter nekdanji zapornik in član separatistične organizacije Eta, poroča Deutsche-Welle.

Ob dogajanju v Kataloniji se je v soboto dežju navkljub po pisanju lokalnega časopisa Naiz v mestu s 345.000 prebivalci na ulicah zbralo kar 44.000 ljudi. Shod so sklicali stranke, ki podpirajo neodvisnost, med njimi tudi tamkajšnja veja skrajno levičarske stranke Podemos, in nekateri sindikati. Baskovska nacionalistična stranka, ki vlada v pokrajini, shoda ni želela uradno podpreti. Organizatorji so sporočili, da so jezni na špansko vlado, predvsem zaradi tega, kako je prevzela nadzor nad Katalonijo.

Nekateri protestniki so nosili napise "Ne 155. členu. Demokracija in pravica do odločbe". Tako so opozorili na uporabo 155. člena španske ustave, ki ga je Madrid uveljavil pred tednom dni, s čimer je ukinil katalonsko regionalno avtonomijo, kar po mnenju udeležencev shoda ni demokratično.

Eta se je letos dokončno razorožila
Tudi v Baskiji, tako kot v Kataloniji, se že desetletja pojavljajo avtonomistične težnje. Separatistična organizacija Eta, ki je leta 1959 nastala kot odgovor na zatiranje generala Francisca Franca, je v boju za neodvisnost Baskije ubila okoli 800 ljudi, zaradi česar jo tako ZDA kot Evropska unija uvrščajo med teroristične organizacije. Skupina se je letos sicer dokončno in uradno razorožila. Po desetletjih prelivanja krvi so Baski dobili precejšnjo fiskalno avtonomijo od Madrida, ki je v pokrajini umirila separatistične težnje.