Baski so izrazili solidarnost s Katalonci, a zelo zadržano in na povsem miren način. Foto: Reuters
Baski so izrazili solidarnost s Katalonci, a zelo zadržano in na povsem miren način. Foto: Reuters
V času vladavine Franca, ki je Baskom prepovedal uporabo njihovega jezika in jih skušal asimilirati, se je gibanje za neodvisnost močno okrepilo. Foto: EPA

V tej samoupravni skupnosti na severu Španije je nekoč nasilno kampanjo za neodvisnost "umirila" velikodušna fiskalna avtonomija iz Madrida, ki je omogočila, da so želje po samostojni državi izgubile konkretno podporo. "Med Baski ni nezadovoljstva zaradi gospodarstva. Ljudje ne čutijo, da je treba zaradi denarnih krivic ukrepati. To je velika razlika," je v pogovoru za Reuters povedal član baskovske nacionalne stranke Aitor Esteban.

Katalonska vlada ne poziva k sporazumu v slogu Baskije, namesto tega po izvedenem referendumu in odzivu Madrida nanj zahteva neodvisnost. Zmerni zakonodajalci v vladajoči koaliciji naj bi neuradno dejali, da bi lahko zahteve po neodvisnosti zamrle, če bi dobili davčno avtonomijo, kakršno uživa Baskija. Tudi nekateri socialisti so v španski prestolnici predlagali, da bi Baskija lahko služila kot model kompromisa, ki bi zmanjšal največjo politično krizo v državi po neuspešnem državnem udaru leta 1981. Toda stroški bi bili v tem primeru za osrednjo vlado bistveno večji.

Tudi v Baskiji so sledili protesti zaradi nasilnega odgovora Madrida na dan katalonskega referenduma. Toda šlo je za zmeren in povsem miren protest. V znamenje solidarnosti z balkonov ob baskovskih ulicah visijo katalonske zastave, a na ulicah Bilbaa, na primer, kjer so bile nekoč pod avtomobili podtaknjene bombe nenehna grožnja, je povsem mirno. Dolgoletna prizadevanja za baskovsko neodvisnost so bila neločljivo povezana z nasiljem separatistične organizacije Eta. Baski so bili pod vladavino diktatorskega generala Francisca Franca zatrti in dejavno gibanje za neodvisnost se je močno okrepilo. Eta je v pol stoletja v napadih ubila več kot 800 ljudi. Zdaj je razglasila premirje in se zavezala, da se bo za neodvisnost Baskije zavzemala z miroljubnimi sredstvi. Eta, ki je zadnji napad izvedla pred sedmimi leti, aprila letos pa se je popolnoma razorožila, je sicer javno kritizirala odziv Madrida na katalonski referendum.

Razprava o neodvisnosti v Baskiji miruje
Katalonskim osamosvojitvenim ciljem Baski ne sledijo. Podpora dolgo tako želeni neodvisnosti, zaradi katere je bilo prelite tudi veliko krvi, upada. Po raziskavi Univerze v Deustu iz Bilbaa si jo želi le 17 odstotkov Baskov. Manj kot polovica Baskov pa bi rada izvedla referendum o tem vprašanju. "Razprava o neodvisnosti v Baskiji zaradi velike utrujenosti po letih nasilja in negotovosti po gospodarski krizi trenutno miruje," je dejal Xabier Barandiaran, profesor sociologije na Univerzi v Deustu.

Baskovska davčna avtonomija je med najbolj radodarnimi v Evropi. Sega v 19. stoletje, zapisana pa je v ustavi iz leta 1978. Če bi takšno razširili tudi na Katalonijo, ki je gospodarsko močnejša, bi španska država izgubila približno 16 milijard evrov, je pokazala študija iz leta 2014, kar bi pomenilo 13 odstotkov proračuna v prihodnjem letu. Zaradi tega španski premier Mariano Rajoy tudi izključuje takšno velikodušno obravnavo Katalonije. Baskija zbira tudi skoraj vse svoje davke, ki naj bi po letošnjih napovedih znašali 13 milijard evrov. Rajoy je avtonomijo utrdil kot ceno za podporo baskovske nacionalne stranke pri proračunu za leto 2017.

Poteza je zelo nepriljubljena pri preostalih samoupravnih skupnostih, ki bodo zagotovo ostro nasprotovale podobni ureditvi za Katalonijo, saj bi to bistveno zmanjšalo delež njenih državnih obveznosti. Nekdanji katalonski voditelj Artur Mas je skušal pred petimi leti z Rajoyem doseči sporazum o dodeljevanju pristojnosti Kataloniji za dvig in porabo svojih davkov, toda zdaj se zdijo takšna pogajanja nemogoča. Katalonija se že dolgo pritožuje, da Madridu izplačuje nesorazmerno raven davkov glede na prejeta državna sredstva. Po podatkih proračunskega ministrstva Katalonija državi plača 9,9 milijarde evrov več, kot jih prejme, katalonsko gospodarsko ministrstvo pa pravi, da je znesek še večji. Samoupravne skupnosti v Madrid pošiljajo davke, ki jim denar porazdeli v skladu s formulo, po kateri imajo prednost revnejše.