"Prihajam kot romar usmiljenja, da potrdim brate in sestre v veri ter jih utrdim v upanju, ki ga v naših življenjih rojeva božja ljubezen," je dejal papež. V Santiagu je kritiziral tudi kapitalizem, ki je svet pahnil v globoko duhovno in moralno krizo, ki pušča človeštvo brez vrednot in brez obrambe pred ambicijami ter sebičnostjo določenih sil, ki se ne ozirajo na to, kaj je dobro za posameznike in družine. Ob tem je Kubance pozval, da oboroženi z mirom, odpuščanjem in razumevanjem gradijo prenovljeno ter odprto družbo, ki bo vrednejša človeštva.

Sicer pa je imel Benedikt XVI. včeraj zvečer na Trgu revolucije oziroma Trgu Antonia Maceda v Santiagu de Cuba mašo za vernike. Zbralo naj bi se jih od 100.000 do 200.000, med njimi pa so bili tudi kubanski izseljenci iz ZDA, predvsem s Floride. Nekateri med njimi so tako prvič po dolgih letih videli državo svojega rojstva oziroma domovino svojih staršev.

Papež molil za prihodnost Kube
Po maši se je papež odpravil v 20 kilometrov oddaljeni El Cobre, kjer je svetišče zavetnice Kube, svetnice Device usmiljenja. Leseni kip, ki so ga pred 400 leti iz morja potegnili ribiči, je največja svetinja Kubancev. Med drugim so ga v ponedeljek pripeljali tudi do papeža na trg v prestolnici. Benedikt XVI. je napovedal, da bo v svetišču molil za vodila prihodnosti Kube.

Svetnico si lasti tudi posebna vera santeria, ki izvira iz časov španske kolonialne vladavine na Kubi. Katoliška vera je bila vera belih gospodarjev, sužnji iz Afrike pa so si ustvarili svojo mešanico poganske in katoliške vere. Zanje je devica boginja ljubezni imenovana Ochun.

Raul Castro: Kuba spoštuje versko svobodo
Po obisku Kube v Havani se bo Benedikt XVI. znova srečal s predsednikom Raulom Castrom, ki je priložnost izkoristil za kritiziranje kapitalizma in ZDA ter dejal, da Kuba spoštuje popolno versko svobodo vseh ljudi in je odločena vztrajati na svoji poti kljub prizadevanjem najmogočnejše sile, ki jo je svet kdaj koli poznal, da uniči njihov socialistični model. S tem je mislil na ZDA, ki že več kot pol stoletja vztrajajo pri gospodarski zapori Kube.

Obisk Benedikta XVI. obuja številne primerjave z zgodovinskim prvim papeževim obiskom Kube pred 14 leti, ko se je Janez Pavel II. javno zavzel za izpustitev političnih zapornikov. Benedikt XVI. je svojega predhodnika omenil tudi sam in med mašo dejal, da je bil obisk Janeza Pavla II. na Kubi kot vdih svežega zraka. Vendar pa se z oporečniki med obiskom Kube, ki bo trajal do srede, ne bo srečal.

Na Kubi deset odstotkov katoličanov
Za katoličane se na Kubi izreka le deset odstotkov od sicer 11,2-milijonske države. Po revoluciji leta 1959 je Kuba postala uradno ateistična in šele po letu 1991 so katoličani skupaj z drugimi verami dobili nekaj pravic. Katoliška cerkev je danes takoj za državo na Kubi druga najvplivnejša ustanova, čeprav skoraj nima dostopa do državne televizije in radia ter ne more graditi novih cerkva.