Jacques Chirac se je s predsedniškega stolčka umaknil leta 2007, ko ga je nasledil Nicolas Sarkozy. Foto: EPA
Jacques Chirac se je s predsedniškega stolčka umaknil leta 2007, ko ga je nasledil Nicolas Sarkozy. Foto: EPA
Nicolas Sarkozy
Sarkozyju nikakor ne uspe dvigniti priljubljenosti. Foto: EPA

V drugem delu knjige spominov, ki bo izšla prihodnji teden, je danes upokojeni Chirac šel še korak dlje - ob stalnih kritikah na Sarkozyjev račun je našel same pohvalne besede za nekdanjega voditelja socialistov Francoisa Hollanda, ki bi bil lahko na volitvah najresnejši tekmec na poti za drugi Sarkozyjev mandat. Chirac je Hollanda, svojega dolgoletnega političnega nasprotnika, označil za "pravega državnika", piše britanski Independent.

Dolgoletni grdi pogledi
Chirac se je sicer do zdaj izogibal neposrednim kritikam trenutnega predsednika, ki ima izredno nizko podporo v javnosti, zato bi bil datum izdaje knjige lahko načrten, zato da se mu končno maščuje za vse nespoštljive in podle poteze, ki naj bi jih Sarkozy zagrešil za njegovim hrbtom v času, ko je bil še notranji minister pod Chiracom. Spor med njima naj bi se začel že leta 1995, ko je Sarkozy pustil na cedilu Chiraca in v predsedniški bitki raje podprl drugega desnosredinskega kandidata.

Besede 78-letnega Chiraca imajo veliko težo, saj je kljub sojenju, ki ga septembra čaka zaradi domnevne utaje javnega denarja v strankine namene, v pokoju postal ena najbolj spoštovanih in uglednih političnih osebnosti v Franciji. Po drugi strani Sarkozy ostaja na dnu lestvic priljubljenosti, in to čeprav gospodarstvo v državi kaže znake okrevanja, sam pa se trudi izboljšati svojo predsedniško držo.

Bil je v igri za premierja
V knjigi z naslovom Predsedniški časi (Le temps Presidentiel) je Sarkozy opisan kot "živčen in vihrav politik, ki ga ženejo pretirane ambicije in ki nikoli nikakor ne podvomi o svojih odločitvah". Chirac je še zapisal, da je dvakrat razmišljal, da bi ga imenoval za premierja, a se je premislil, ker je imel "pretirano desničarski pogled na gospodarstvo, bil je preveč proameriški in ker si nisva delila enakega pogleda na razvoj Francije".

Ker se je Sarkozy med Chiracovim bivanjem v Elizejski palači večkrat tudi norčeval iz institucije predsednika - za primer, pogosto se je šalil iz Chiracove ljubezni do Japonske in sumoborbe, se je resno poigraval z mislijo, da ga umakne s tega mesta, a se je nato odločil, da ne želi "uničevalnega spopada" z njim. Kljub temu pa je pohvalil njegovo "brezmejno energijo ter taktično in medijsko spretnost".

Zapisal je tudi, da je Sarkozy dal povod za nasilne proteste v predmestjih Pariza in drugih mest jeseni leta 2005, ko je "razvnel množice in eno družbeno skupino postavil nasproti drugi".

Jasno povedal mnenje o napadu na Irak
Večina izmed 624 strani govori o francoski zunanji politiki. Spomnil se je svojega nasprotovanja ameriški vojaški invaziji na Irak leta 2003 in vse prej kot vljudnega telefonskega pogovora s takratnim ameriškim predsednikom Georgeom Bushem, ki mu je opisal "kvaziskrivnostno misijo". Mnogo bližji odnos je imel z njegovim predhodnikom Billom Clintonom.