Če obveljajo razmerja po tretjini preštetih glasov, bo lahko Aleksis Cipras obnovil koalicijo Sirize z Neodvisnimi Grki. Skupaj bi sicer imeli tesno večino 155 sedežev v 300-članskem parlamentu. Foto: Reuters
Če obveljajo razmerja po tretjini preštetih glasov, bo lahko Aleksis Cipras obnovil koalicijo Sirize z Neodvisnimi Grki. Skupaj bi sicer imeli tesno večino 155 sedežev v 300-članskem parlamentu. Foto: Reuters
Aleksis Cipras
Aleksis Cipras je v svojih predvolilnih nastopih volivcem pojasnjeval, da se je s podpisom dogovora z evropskimi posojilodajalci izognil jasnemu bankrotu Grčije in izstopu iz evroobmočja. Foto: Reuters
Grčija
Volilno pravico ima 9,8 milijona Grkov, volišča so svoja vrata odprla ob 6. uri, zaprla pa so jih ob 18. uri po srednjeevropskem času. Foto: Reuters
Na novih grških volitvah tesna zmaga Sirize

Po že več kot polovici preštetih glasov Siriza ostaja pri 35,5-odstotni podpori. Če bo ostalo pri tem, bodo imeli Siriza in Neodvisni Grki, ki so Grčiji skupaj vladali že po januarskih volitvah, v novem parlamentu po dosedanjih izidih skupaj 155 poslancev, medtem ko so jih imeli do zdaj 162.

Če so vzporedne volitve napovedovale tesen boj za zmago med Sirizo in desnosredinsko Novo demokracijo, podatki grškega notranjega ministrstva kažejo na suvereno volilno zmago od januarja vladajoče stranke, čeprav je bila udeležba zgodovinsko nizka - vsega 55-odstotna!

Po 51,39 odstotka preštetih glasov je Siriza dobila 35,52 odstotka, dolga leta vladajoča Nova demokracija pa 28,11 odstotka. Kljub privolitvi v ostre pogoje posojilodajalcev in posledičnemu strankinemu razkolu se podpora Sirizi ni spremenila. Prej ostre nasprotnike varčevalne politike je podprlo le odstotek manj volivcev kot na januarskih volitvah. Glavna opozicijska stranka pa je pridobila vsega 0,3 odstotka.

Slavje z "Rdečo zastavo"
"Pred nami je pot napornega dela in boja,"
je na Twitterju zapisal Cipras. Že ob prihodu na sedež Sirize, kmalu po objavi izidov vzporednih volitev, je bil Cipras široko nasmejan, medtem ko so ga privrženci pozdravili z bučnim aplavzom in petjem Bandiere Rosse. "Zdi se, da je Siriza gospoda Ciprasa prva, čestitam mu," je poraz priznal prvak opozicije Vangelis Meimarakis.

Neonacisti znova tretji
Tretje mesto je po pričakovanjih ubranila neonacistična Zlata zora s 7,11 odstotka volilne podpore, kar je odstotek več kot pred osmimi meseci. Četrto mesto s 6,42 odstotka zaseda socialistični Pasok, ki je dolga desetletja krojil in vladal Grčiji. Nereformirani komunisti (KKE) so s 5,47 odstotka na 5. mestu.

Nad triodstotnim parlamentarnim pragom so za zdaj še tri stranke: sredinski To Potami, nacionalistični Neodvisni Grki, sicer dozdajšnji koalicijski partnerji Sirize, in še ena sredinska stranka Zveza centra. Omenjene stranke bodo morale na potrditev parlamentarnega statusa počakati vse do končnih uradnih izidov. Tik pod pragom je Ljudska enotnost, stranka, ki je nastala iz odpadnikov Sirize ob razkolu v stranki.

Cipras: V treh dneh do nove vlade
Oglasil se je že predvideni zmagovalec volitev Aleksis Cipras in napovedal, da bo vlada oblikovana v vsega treh dneh. Nova demokracija je zavrnila komentar vzporednih volitev, saj želi počakati na uradno preštevanje glasov, ki se je začelo z zaprtjem volišč ob 18. uri po srednjeevropskem času.

Malo sprememb v primerjavi z januarjem
Volivci v Grčiji so se v nedeljo že petič v zadnjih šestih letih podali na volišča in izbirali nov parlament. Grški parlamentarni sistem zmagovalca dodatno nagradi s 50 poslanskimi sedeži. Na zadnjih volitvah januarja letos je Siriza slavila s 36,3 odstotka glasov, do tedaj vladajoča Nova demokarcija je prejela 27,8 odstotka, že takrat tretja Zlata zora pa 6,3 odstotka glasov. V parlamentu je sedelo sedem strank, ki so zdaj malo pridobile ali izgubile, razen omenjenih Neodvisnih Grkov, ki upajo, da s tremi odstotki vseeno obstanejo v parlamentu.

Potrditev predvolilnih anket
Glede na javnomnenjske raziskave zadnjih dni je nemogoče napovedati, katera stranka bo pobrala več glasov, si tako prislužila bonus 50 poslanskih sedežev v 300-članskem parlamentu in se prva lotila oblikovanja vladne koalicije. Dosedanji premier Aleksis Cipras je prepričan, da bo znova slavila Siriza, ki je bila resda ves čas v rahlem vodstvu, a se je Nova demokracija v zadnjih dneh okrepila in resnično napovedala tesen boj za zmago. Zmaga ene ali druge bo precej odvisna tudi od volje še neodločenih volivcev.

Cipras sprejel ostre pogoje posojilodajalcev
Aleksis Cipras je, da bi se izognili bankrotu in izstopu Grčije iz Evropske unije, kljub jasnemu "ne" grškega ljudstva na referendumu sprejel zahteve mednarodnih posojilodajalcev v zameno za novo, 86 milijard evrov vredno posojilo Grčiji. Nato je avgusta odstopil, da bi utišal upornike v svoji stranki Siriza in v upanju, da bo dobil še močnejši mandat za uresničevanje varčevalnih ukrepov, ki so jih Grčiji naložili posojilodajalci. A se je najverjetneje uštel in se bo, tudi če bo zmagala, Siriza morala pripraviti na veliko slabši izid, kot ga je imela januarja letos, ko je dobila več kot 36 odstotkov glasov in sta ji za absolutno večino v parlamentu zmanjkala dva poslanca.

Program nove vlade že zapisan
Kdor koli že bo sestavil novo grško vlado, pa ga čaka težka naloga. Vlada bo namreč morala uresničiti vse v reševalnem paketu dogovorjene ostre varčevalne ukrepe, ki bodo še dodatno stisnili že tako obubožano grško gospodarstvo. Cipras je v svojih predvolilnih nastopih obljubljal, da bo v primeru zmage naredil vse, kar bo v njegovi moči, da bo skušal s posojilodajalci doseči olajšave za ogromen grški dolg. Vodja Nove demokracije Vangelis Meimarakis pa je dejal, da je bil Ciprasov mandat poskus, ki je grško družbo drago stal, in je ves čas poudarjal svojo evropsko agendo.

Na novih grških volitvah tesna zmaga Sirize