Đukanoviću naj bi se obetala zmaga že v prvem krogu. Foto: Reuters
Đukanoviću naj bi se obetala zmaga že v prvem krogu. Foto: Reuters
Milo Đukanović
Volitve bodo opazovali mednarodni opazovalci iz Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, Evropskega parlamenta in Urada za demokratične institucije in človekove pravice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (ODIHR). Foto: Reuters

Đukanović je sicer na oblasti, bodisi kot premier bodisi kot predsednik, od leta 1991, ko je z 29 leti prvič postal predsednik vlade. Predsednik je bil že v mandatu 1998–2002. V zadnjih 27 letih le kratek čas ni bil uradno na najvišjih položajih, je pa vedno ohranjal ključen položaj v stranki.

Na sedmih predsedniških volitvah po uvedbi večstrankarskega sistema se bo za funkcijo predsednika potegovalo še šest kandidatov, in sicer Draginja Vuksanović, ki je prva predsedniška kandidatka v zgodovini Črne gore, Mladen Bojanić, Marko Milačić, Hazbija Kalač, Vasilije Miličković in Dobrilo Dedeić.

Po napovedih javnomnenjskih raziskav naj bi Đukanović slavil že v prvem krogu volitev. Za izvolitev potrebuje 160.000 glasov podpore, kar naj ne bi bila prevelika ovira, saj so delovna mesta številnih v Črni gori, ki ima sicer 620.000 prebivalcev (in 535.000 volivk in volivcev), odvisna od države in vplivne Demokratske stranke socialistov, ki jo vodi nihče drug kot Đukanović.

Zahod je Đukanovića podpiral
Kot poroča nemška tiskovna agencija DPA, so tako ZDA kot EU 56-letnemu Đukanoviću odsvetovali, da bi se znova potegoval za položaj predsednika. V preteklosti je sicer užival podporo Zahoda, med drugim leta 2006, ko je Črna gora postala samostojna, in lani, ko je Črna gora postala najmlajša članica zveze Nato. Severnoatlantskemu zavezništvu naj bi na ta način uspelo Podgorico odtegniti dolgoletnemu vplivu Rusije, zaradi česar si je Đukanović nakopal kritike črnogorske opozicije.

Očitki o povezavah z mafijo in privatizacijah
A to niso edini očitki na njegov račun. Začeli so ga povezovati s črnogorsko mafijo in več milijard vrednim poslom tihotapljenja cigaret v 90. letih prejšnjega stoletja. Očitajo mu tudi divjo privatizacijo državnega premoženja in sumljive lastne posle.

Đukanovićeva sestra Ana Kolarević je ena vodilnih odvetnic v državi, ki se ji, kot piše DPA, ne more izogniti noben tuji vlagatelj. Njeno ime se je pojavilo tudi v rajskih dokumentih Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ). Po navedbah iz teh dokumentov je imela Ana Kolarević leta 2009 za 3,5 milijona dolarjev premoženja v delnicah in nepremičninah.

Podjeten je tudi predsednikov brat Aco, nekdanji lastnik Črnogorske poslovne banke, ki jo je za več milijonov evrov prodal madžarski banki OTP, trenutno pa ima v lasti podjetje Monta Nova, ki velja za četrto najbolj dobičkonosno črnogorsko podjetje v domači lasti. Velja za enega najbogatejših in najvplivnejših ljudi v Črni gori.

Med najbogatejše v državi se uvršča tudi Đukanovićev sin Blažo. Milo Đukanović sam je bogatel z zasebno univerzo in nepremičninski posli. Družinski klan Đukanović obvladuje tudi vse pomembnejše medije v državi, še navaja DPA.