Svet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.3 od 38 glasov Ocenite to novico!
Izraelske okupacijske sile
Kot poudarja Falk, je bilo etnično čiščenje sestavni del sionističnega projekta oziroma nastanka Izraela, kar je imelo za posledico pregon med 700.000 in 800.000 Palestincev. Izrael pa od leta 1967 vojaško zaseda palestinska ozemlja, kamor naseljuje na stotisoče judovskih naseljencev. Foto: Reuters
Richard Falk
Falk vztraja, da izvaja Izrael apartheidski režim nad Palestinci, a izpostavlja primer apartheidske Južne Afrike, kjer za končanje te politike ni bila potrebna vojna. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
       Edini način za dosego dvojnega cilja sionistov, vzpostaviti judovsko in demokratično državo, je bil pregon velikega števila Palestincev. Etnično čiščenje je bil torej sestavni del sionističnega projekta.       
Richard Falk
Regionalne geopolitične razmere so za Izrael vse bolj ugodne, pravi Falk. Zdaj ga kot strateškega partnerja vidita tudi Savdska Arabija in Egipt. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
       Mislim, da je beseda apartheid pomembna, saj identificira namerno strukturo podrejanja na osnovi rase ali etničnosti. In dokler bo Izrael vztrajal, da je judovska država, bo to podrejanje strukturno vtkano v celotni politični sistem.       
Združeni narodi
Združeni narodi bodo učinkoviti le, če lahko velike sile sodelujejo, meni Falk. Zato je nujno potrebna tudi geopolitična dimenzija te organizacije, ne zgolj pravna. Foto: EPA
       Po mojem mnenju ne moreš biti nepristranski strokovnjak in ne videti, da Izrael zlorablja Palestince.       
Richard Falk
Glede (neuresničenega) slovenskega priznanja Palestine Falk meni, da bi z njim Slovenija sporočila, da ne pozablja palestinskega boja. Obenem dodaja, da tudi številni diplomati priznavajo, da rešitev v obliki dveh držav ni uresničljiva. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Zatiranje s solzivcem
Izraelska okupacija palestinskih ozemelj se manifestira na različne načine in na različnih ravneh. Na sliki je prikazana izraelska uporaba solzivca zoper palestinske protestnike na okupiranem Zahodnem bregu. Foto: Reuters
       S priznanjem bi Slovenija sporočila, da ne bo sodelovala v pozabljanju palestinskega boja.       

Dodaj v

Falk: Rešitev dveh držav kot pretvarjanje iskanja kompromisa brez zaveze k ukrepom

Intervju z nekdanjim poročevalcem ZN-a za človekove pravice na palestinskih ozemljih
11. april 2018 ob 08:18
Ljubljana - MMC RTV SLO

Namen vztrajanja držav pri rešitvi izraelsko-palestinskega vprašanja v obliki dveh držav je pretvarjanje, da jim ni vseeno, in obenem izogibanje zoperstavljanju ZDA in Izraelu, opozarja nekdanji poročevalec ZN-a za človekove pravice na palestinskih ozemljih Richard Falk.

Čeprav je skeptičen glede uresničljivosti vzpostavitve neodvisne in suverene Palestine, Falk ne podcenjuje simbolike njenega priznanja. Kot je poudaril, bi priznanje namreč nosilo sporočilo, da palestinski boj ni pozabljen. 87-letni sogovornik, ki prihaja iz ameriške judovske družine, je v pogovoru za MMC med obiskom Ljubljane opozoril na škodljive globalne posledice izraelskega kršenja mednarodnega prava, ki naj bi zaradi nekaznovanosti Izraela izgubljal zaupanje ljudi.

Ravno mednarodno pravo je osrednje področje Falkove strokovnosti. Po študiju na univerzah Yale in Harvard je začel na zadnji poučevati, kmalu zatem pa je postal profesor mednarodnega prava na univerzi Princeton, kjer je predaval več kot 30 let, zdaj pa ima status častnega profesorja. Je avtor več knjig, najbolj pa je znan po svojem delu v ZN-u. Med letoma 2008 in 2014 je bil Falk namreč posebni poročevalec ZN-a za stanje človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih, na tem položaju pa je Izrael obtoževal kolonializma, apartheida in etničnega čiščenja.


Leta 2017 je bil soavtor znamenitega poročila ZN-ovega Gospodarskega in družbenega odbora za zahodno Azijo (ESCWA), ki je Izrael kot prvi organ ZN-a obtožilo, da je "vzpostavil apartheidski režim, ki prevladuje nad celotnim palestinskim ljudstvom". Po ostri kritiki ZDA in Izraela, ki je poročilo primerjal z nacistično propagando, je generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres zahteval njegov umik. Falk ugotovitve poročila brani. Ljubljano je obiskal prvič po letu 1954, ko je še kot študent potoval po tem delu Evrope, tokrat pa je prišel na povabilo Gibanja za pravice Palestincev BDS.


Če bi vam ponudil tri letnice, 1917 (Balfourjeva deklaracija), 1948 (ustanovitev Izraela) in 1967 (izraelska okupacija palestinskih ozemelj), katero bi izbrali kot glavni vir t. i. izraelsko-palestinskega konflikta?
Zgodovinsko gledano bi izbral 1917, saj se je takrat britanski in kolonialni red zavezal k podpori sionističnemu projektu za ustanovitev judovske domovine v Palestini. Če pa mislim bolj na sodobno strukturo konflikta, bi izpostavil leto 1967, saj je takrat delitev dežele postala bolj jasna zaradi okupacije dela, ki je bil namenjen Palestincem, in v katerega je Izrael začel vdirati z naselbinami. Leta 1948, ki se navezuje na leto 1947, pa je prišlo - v izraelskem narativu – do vojne za neodvisnost. V palestinskem narativu pa je to leto videno kot katastrofa oziroma nakba, saj je bilo takrat na stotisoče Palestincev, po ocenah med 700.000 in 800.000, pregnanih iz njihove domovine. To je bil sestavni del sionističnega načrta. Nekako so namreč morali vzpostaviti judovsko večino v Palestini, kar pa jim do načrta delitve, ki ga je podprl ZN, in kljub priseljevanju, ki ga je spodbudil holokavst, ni uspelo. Edini način za dosego tega dvojnega cilja sionistov, vzpostaviti judovsko in demokratično državo, je bil tako pregon velikega števila Palestincev. Etnično čiščenje je bil torej sestavni del sionističnega projekta. Zato vojno leta 1948 imenujem vojna delitve. Ne gre torej za vojno za neodvisnost, ne da pa se je niti zreducirati na katastrofo, ampak je nekje med tema dvema dojemanjima.

Omenjate etnično čiščenje, Izrael pa ste v znamenitem poročilu označili tudi za apartheidski režim. Ta oznaka je povzročila precej razburjenja, čeprav so tudi vodilni izraelski politiki že pred več kot 50 leti izraz apartheid uporabljali za opis smeri izraelskih politik. Zakaj je po vašem mnenju ta izraz tako kontroverzen v primeru Izraela in ali menite, da bi bilo glede na južnoafriško izkušnjo morda bolje uporabiti kakšnega drugega?
Ravno zaradi južnoafriškega primera je ta izraz tako mednarodno občutljiv. Edino, kar je združevalo svet, tudi v času hladne vojne, je bilo namreč stališče, da je rasizem, ki je bil del južnoafriškega sistema, nesprejemljiv in zločinski. Mednarodna kampanja je bila uspešna. Južna Afrika se je nepričakovano spremenila v ustavno demokracijo, v kateri je prevladovalo večinsko afriško prebivalstvo. Takrat nihče ni predvideval, da bodo vladajoči belci oblast predali prostovoljno, namesto kot posledica oboroženega boja, kar je večina pričakovala. Izrael zato noče biti mednarodno viden kot druga različica apartheida. Ta izraz je z vidika mednarodnega prava pomemben, saj obstaja mednarodna konvencija, ki takšno obliko rasnega nadzora ene etnične skupine nad drugo kriminalizira. V internih pogovorih so izraelski voditelji dolgo govorili, da bodo postali apartheidska država, če ne bodo rešili palestinskega problema. To so navznoter priznavali. Interni diskurz je bil tako precej drugačen kot mednarodni. Po objavi našega poročila, ki je povzročil toliko mednarodnih odzivov, zdaj morda neradi tako govorijo tudi navznoter.

Mislim, da je ta beseda pomembna, saj identificira namerno strukturo podrejanja na osnovi rase ali etničnosti. In dokler bo Izrael vztrajal, da je judovska država, bo to podrejanje strukturno vtkano v celotni politični sistem. Tega pa ne bi spremenili, tudi če bi končali okupacijo, saj bo še vedno ostajal problem beguncev, ljudi, ki se ne morejo vrniti na svoje domove. Vzpostaviti judovsko državo v palestinski družbi namreč zahteva podrejanje in to se dogaja zadnjih 70 let, od leta 1948. In tako bo tudi naprej, dokler bo sionistična zahteva del izraelske državnosti. To pa se bo verjetno še okrepilo, saj postaja regionalni položaj vse bolj udoben za Izrael, pri čemer mislim na smer, ki jo ubirata Savdska Arabija in Egipt, dve najpomembnejši arabski državi, ki sta bili do Izraela zelo sovražni, zdaj pa ga vidita pravzaprav kot strateškega partnerja. Trump v Beli hiši pa je popoln dar najskrajnejšim sionistom. Nedavna odločitev o priznanju Jeruzalema kot glavnega mesta Izraela in preselitvi veleposlaništva v Jeruzalem namreč krši konsenz, da mora biti končni status Jeruzalema določen s pogajanji.

Izraelska okupacija palestinskih ozemelj je zanimiv pojav tudi zato, ker se je v šestdesetih letih, ko je bil svet v zadnjih fazah dekolonizacije, Palestino ponovno koloniziralo. Kolikor vem, je temu podoben le primer Zahodne Sahare. A izraz kolonija se v medijih in politiki uporablja še manj kot izraz apartheid.
To je zanimivo vprašanje, o katerem do zdaj nisem veliko razmišljal. Zdi se mi, da je povezano z dejstvom, da je ustanovitev države Izrael v javni zavesti Zahoda povezano s holokavstom in občutkom odgovornosti liberalnih demokracij, ker Hitlerja niso ustavile prej. Zato o ustanovitvi Izraela niso želele razmišljati z vidika kolonialne preteklosti. To so videle kot poseben primer, do katerega je prišlo po preganjanju Judov in množičnega trpljenja v holokavstu. V času, ko je postajal kolonializem nelegitimen, bi bilo zelo težko zagovarjati legitimnost Izraela, če bi nanj gledali kot kolonialni projekt. Zgodovinski paradoks je, da je sionističnemu gibanju uspelo vzpostaviti kolonialno prisotnost v Palestini v času, ko se je kolonializem sesuval povsod po svetu. A Izraelu je s podporo Evrope in ZDA nekako uspelo premagati sovražnost sosedov in vzpostaviti močno in varno državo, ki se je, kot sem dejal, razvila v strateškega partnerja nekaterih držav, ki so bile do njega najbolj sovražne.

O izraelskih kršitvah mednarodnega prava je bilo napisanega veliko, kakšne argumente na tem področju pa lahko Izrael uporablja, da upraviči svoja dejanja?
Izrael je vselej poskušal vzdrževati nekakšno pravno obrambo svojih stališč. Njegova najpogostejša argumenta sta, prvo, da Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem nista okupirani območji, temveč je suverenost nad njima predmet spora, zaradi česar naj se mednarodno humanitarno pravo nanju ne bi nanašalo, ampak naj bi veljalo pravo Izraela, ki si lasti suverenost nad tem ozemljem. Tega argumenta sicer ne sprejema nihče razen izraelskih pravnikov ali ljudi, ki so močno proizraelski.

To velja tudi za Gazo, mar ne?
Do Gaze ima Izrael drugačen odnos. Nje si namreč ne lasti na enak način. Zaradi odhoda leta 2005 ima Izrael Gazo za tujo entiteto, zaradi česar naj bi veljalo vojno pravo. Izrael se sklicuje na varnost in pravi, da ima vsaka država pravico do samoobrambe, Američani pa to v celoti podpirajo. Ob tem si pridržuje pravico, da določa, kaj samoobramba sploh pomeni. Tako to, kar je bolj nevtralnemu opazovalcu videti kot pretirana uporaba sile, Izrael predstavlja kot razumno dejanje. Izraelska propaganda tako pravi, da je izraelska vojska najmoralnejša na svetu in da je zelo zadržana v svojih operacijah. Izrael je postal strokovnjak na področju boja proti sovražnemu prebivalstvu, to znanje in tehnologijo pa izvaža v cel kup držav, ki bi bile do njega sicer zelo sovražne. Gre za nekakšno orožarsko diplomacijo, ki jo uspešno izvaja na Bližnjem vzhodu, v Aziji, tudi v Afriki.

Dogajanje v Gazi bi izkoristil za izhodišče za naslednje vprašanje. Izraelska okupacija obstaja na več ravneh in v več oblikah, od vojaške, gospodarske, do popolnoma administrativne. A zdi se, da tudi njena brutalna manifestacija, kot je streljanje na civiliste, čeprav izraelski vojaki predvidevajo, da so snemani, ne spreminja dojemanja razmer na terenu med najodločnejšimi podporniki Izraela. Zakaj so te pozicije tako utrjene? Kot da izraelsko-palestinsko vprašanje nosi s seboj veliko večjo simboliko.
To je zelo pomembno vprašanje, na katerega je težko prepričljivo odgovoriti, saj je povezano s subjektivno izkušnjo ljudi. Miselnost Judov, še posebej v Izraelu, je pod močnim vplivom prevladujočega narativa o nacistični izkušnji, češ Judje so postali žrtve genocidnih politik, ker so bili šibki in se niso uprli dovolj zgodaj in dovolj učinkovito. S tega vidika svetu vladajo močni, v mednarodnih odnosih ni moralnosti, poleg tega pa bi oni nam storili še kaj hujšega, če bi imeli moč. Ob tem gre tudi za signaliziranje še posebej Iranu, morda tudi Hezbolahu in drugim nasprotnikom v regiji, da bomo uporabili pretirano silo, če nas boste izzvali. Tako kot Palestinci, boste tudi vi občutili našo moč, če se nam boste zoperstavljali. To je zunanji vidik, navznoter pa je to poskus voditelja, kakršen je Netanjahu, da javnosti pokaže, da je dovolj močan, da vlada v kompleksnem političnem okolju. Vsi ti dejavniki skupaj ustvarjajo vzdušje, ki upravičuje tovrstne politike ...

... tudi v očeh zunanjih opazovalcev, ki podpirajo Izrael.
Ti radi pravijo, da Izrael ve, kaj dela. Občudujejo njegovo učinkovitost kot države, ki se je zanašala na svojo sposobnost vzdrževanja varnosti in razvoja, ki je tehnološko napredna in ki je postala to, česar arabske države v regiji niso zmogle, in sicer sodobna država v evropskem smislu. Tako obstaja pripravljenost podpirati Izrael in izraelsko propagando, ki pravi, da spodbujaš antisemitizem, če kritiziraš Izrael. In ker s skrajne desnice prihaja nov antisemitizem, ima tak argument določeno moč.


Kako se je diskurz o palestinskem vprašanju spreminjal skozi zadnja desetletja in kako se je razvijala vaša osebna perspektiva, tudi kot nekoga, ki prihaja iz judovske družine?
Diskurz se je spremenil zato, ker so sami Palestinci spoznali, da svojih ciljev ne bodo dosegli z oboroženim bojem. Obupali so nad vojaškim zoperstavljanjem Izraelu s terorističnimi oblikami upora. Tako so prešli z oboroženega boja na diplomacijo, a tudi to je bilo neuspešno. Obstaja več razlag zakaj, a med Palestinci je kot glavna sprejeta ta, da Izrael pravzaprav ni hotel sprejeti političnega kompromisa, kar se je kazalo s širjenjem naselbin na ozemljih, ki bi morala biti namenjena resnično neodvisni palestinski državi. Že na samem začetku je tako obstajal sum, da Izrael diplomatsko pot le izkorišča za kupovanje časa in ustvarjanje nepovratnega stanja s širjenjem naselbin do točke, ko je postalo nemogoče celo zamisliti si palestinsko državo. To je vodilo k premiku poudarka na različne načine nenasilnega upora, kot recimo zadnji protesti v Gazi, v mednarodnem smislu pa kampanja BDS (bojkot, dezinvesticije, sankcije proti Izraelu), saj medvladni sistem suverenih držav ni zmogel politične volje za konkreten ukrep v prid Palestincem. Tudi ZN tega ni zmogel, zato je civilna družba tista, ki mora ustvariti pritisk, ki bi čez čas Izraelce prisilil v razmislek o alternativah njihovemu sedanjemu obravnavanju tega vprašanja. Gre tudi za zoperstavljanje izraelskim poskusom, da se sprejme, da je spor v svoji zadnji fazi, češ, Izrael je zmagal, Palestina je izgubila, gremo naprej in sprejmimo realnost.

Kar se tiče moje osebne vpletenosti, pa ta izvira s konca mojega študija, ko sem spoznal izraelski narativ, ne toliko zato, ker sem bil Jud, ampak ker je bil v ameriškem političnem kontekstu ta narativ edini. Šele ko sem se spoprijateljil z nekaterimi arabskimi študenti v času študija na Harvardu, sem začenjal spoznavati, da obstaja tudi drugačen narativ, ki je bil blizu moji lastni nagnjenosti k temu, da na politične konflikte gledam iz perspektive šibkejšega oziroma žrtve, namesto iz perspektive dominantne strani. To je močno okrepila moja izkušnja v času vietnamske vojne, ki postala zame transformativna politična izkušnja. Kot posledica prijateljstva z Edwardom Saidom, vidnim palestinskim intelektualcem, sem se postopoma identificiral s palestinskim bojem, dokler nisem bil nepričakovano imenovan na položaj v ZN-u, zaradi česar sem postal tarča Izraela in sionistov.

Kako se lahko ta identifikacija s palestinskim bojem sklada s položajem posebnega poročevalca? Bi se moralo to izključevati?
Vsekakor bi lahko zagovarjali stališče, da bi se moralo izključevati. A eden izmed pogojev, da postanete posebni poročevalec, je poznavanje teme, da si strokovnjak. Po mojem mnenju pa ne moreš biti nepristranski strokovnjak in ne videti, da Izrael zlorablja Palestince. Že zgolj 10-odstotna objektivnost je dovolj, da to ugotoviš in tudi ljudje, ki bi bili 90-odstotno na strani Izraela, tako ne bi bili kvalificirani za ta položaj. Ne boste našli nevtralnega človeka, ki je obenem strokovnjak na tem področju. Rad bi mislil, da sem bil v svoji vlogi profesionalno objektiven. Trudil sem se videti realnost, ne da bi me pri tem oviralo moje simpatiziranje s palestinskim bojem.

Nedavno je bila Slovenija precej blizu priznanju Palestine v mejah iz leta 1967. Kako bi tako dejanje vplivalo na ta spor ali pomagalo doseči pravičnejšo rešitev? Tudi med podporniki pravic Palestincev ni enoglasne podpore za takšno palestinsko državo.
Mislim, da je to izraz nezadovoljstva z izraelskim obnašanjem in frustracije zaradi nezmožnosti končati palestinsko trpljenje. Priznanje Slovenije bi bilo simbolično dejanje, ki naj ne bi spremenilo ravnanja, bi pa ujezilo Izrael, ki so mu takšna simbolična dejanja očitno zelo pomembna. S priznanjem bi Slovenija sporočila, da ne bo sodelovala v pozabljanju palestinskega boja. Predstavniki palestinskih oblasti, ki imajo sicer svoje težave, bi slovensko priznanje pozdravili. Trudijo se namreč igrati na karto zakonitosti, ki je praktično edina, ki jo imajo. Zato jim je pomembno, da se priznajo, saj bi se tako dvignil njihov status v mednarodnem okolju.

Čemu pripisujete to vztrajanje Zahoda, še posebej članic EU-ja, pri rešitvi v obliki dveh držav, ki je očitno neuresničljiva? Ta politična ideja je napihnjena v religijsko mantro, o kateri se ne sme dvomiti.
Zdi se mi, da gre za srednjo pot med sprejemanjem izraelskega stališča, da je konflikt končan, in sprejemanjem stališča civilne družbe, da so potrebni pritisk, sankcije, bojkot in umik investicij, češ da je diplomacija propadla. Ta srednja pot vladam omogoča, da se pretvarjajo, da si še vedno prizadevajo za politični kompromis, ne da bi se zavezale k ukrepanju. S tem se izognejo temu, da delujejo cinično ali da jim je vseeno, obenem pa se izognejo nasprotovanju ZDA ali Izraelu. Gre za taktično potezo, pri čemer številni diplomati zasebno pravijo, da gre za nedosegljiv cilj.

Glede na to, da so izraelske kršitve mednarodnega prava - ki jih kot takšne, recimo v primeru naselbin, priznavajo tudi najtesnejši zavezniki Izraela - nekaznovane že več kot pol stoletja, odnosi Izraela z Zahodom pa zaradi njih niso trpeli politično ali gospodarsko, kako to vpliva na status mednarodnega prava v svetu? Ali ga ta nekaznovanost na kakršen koli način razvrednoti?
Da, saj jasno kaže, da če imate ustrezno geopolitično podporo za politike, ki kršijo mednarodno pravo, lahko počnete, kar želite. Izrael je ta geopolitični okvir izkoriščal, da dolgo krši mednarodno pravo. To pa škoduje njegovemu statusu, kar vpliva tudi na druga vprašanja. Ljudje tako ne zaupajo mednarodnemu pravu ali Združenim narodom, da rešijo pomembne probleme. Težko je reči, ali bo imelo to strukturni učinek na vladanje v mednarodni družbi. Pomembno je razumeti, da mednarodno pravo in ZN ne delujeta oziroma nista učinkovita, če uveljavljanja teh pravil in norm ne podpira geopolitično vzdušje. To je del same ZN-ove ustanovne listine, po kateri ima pet stalnih članic Varnostnega sveta pravico do veta, kar dejansko pomeni, da k temu, če ne želijo spoštovati listine, niso zavezane. To je uveljavitev geopolitične izjeme od odgovornosti.

Ravno na Varnostni svet se nanaša naslednje vprašanje. Kakšno je vaše splošno mnenje o ZN-u glede na vaše izkušnje z delom v tej organizaciji? Kaj nam lahko poveste o notranjem delovanju, o njegovi logiki? Že zaradi obstoja Varnostnega veta s petimi stalnimi članicami se zdi organizacija zelo nedemokratična.
Od samega začetka je bila ideja ZN-a, da bo deloval le, če bodo velike sile zmožne sodelovati, kot so v vojni proti fašizmu. Predpostavka je bila, da potrebujete geopolitično dimenzijo in pravno dimenzijo. Druga temelji na enakopravnosti suverenih držav, kar pooseblja način delovanja Generalne skupščine. Geopolitično dimenzijo pa pooseblja Varnostni svet s petimi stalnimi članicami s pravico do veta. Ta ideja je propadla takoj, ko se je začela hladna vojna. Pokazalo se je, da ta organizacija ne bo delovala kot institucija za preprečevanje vojn, ker se dva prevladujoča politična igralca ne moreta strinjati, kako se soočati z večino političnih konfliktov. Morda je bila pomembna izjema kolonializem in posebej primer Južne Afrike. A ne smemo pozabiti, da dela ZN še veliko drugih stvari, kot le preprečevanje vojn. Ustvarja arhitekturo človekovih pravic, nudi informacije in tehnično pomoč državam v razvoju, predstavlja forum za soočanje različnih pogledov. Eden od razlogov, da je ZN tako vzpostavljen, je to, da se je Društvo narodov dojelo kot neuspešno ravno zato, ker ni počelo teh stvari. Ni se trudilo vključiti geopolitične dimenzije v svoje delovanje. Zato so velike sile preprosto odšle, ko niso bile zadovoljne, ali pa se niso pridružile.

Ideja ZN-a je bila tako, da je treba ustvariti okvir, v katerem imajo tako močni kot šibkejši motiv za sodelovanje. V tem smislu je zasnova uspela. Sodelovanje je univerzalno. Nobena država ne razmišlja o tem, da bi zapustila ZN, tudi če je z njim nezadovoljna. Sovjetska zveza je v času korejske vojne v petdesetih letih bojkotirala delo Varnostnega sveta in spoznala, da je naredila veliko napako, saj ni mogla dati veta na podporo ZN-a Južni Koreji. Treba je vedeti dvoje, in sicer, da si je zaradi razlik v moči težko zamisliti ZN, ki bi lahko pripravil vse države k sodelovanju, ne da bi na neki način močnim državam zagotovil, da ne bodo prisiljene delovati proti svojim interesom. Zato je za učinkovit ZN potrebna geopolitična dimenzija. To seveda ne zagotavlja njegove učinkovitosti, saj bo paraliziran v primeru nestrinjanja geopolitičnih igralcev. Treba je vedeti tudi, da je ZN koristen na različnih področjih, od zdravja, položaja otrok, kulturne dediščine in drugih, ki pa ne pridejo na naslovnice, a so kljub temu pomembna za to, da je svet boljši.

Ko sva že pri geopolitiki: Bližnji vzhod je bilo pomembno območje za različne imperije. Ne bi sicer rad odrekel vloge prebivalcem regije, vendar ali bi morali gledati na konflikte na Bližnjem vzhodu, od Iraka, Sirije, Libije do Palestine, skozi prizmo imperializma, bodisi na globalni bodisi na regionalni ravni? Bi nam to olajšalo razumevanje neprestanih vojn, nestabilnosti in pomanjkanja demokracije v regiji?
Če želite razumeti izvorne vzroke konfliktov, morate pogledati diplomacijo pred sto leti. Obravnava propadajočega Otomanskega imperija je temeljila na vsiljevanju kolonialnih entitet v regiji pod nadzorom Evrope. Namesto etničnih in verskih skupnosti, ki so bile del Otomanskega imperija, ste dobili umetne politične skupnosti, temelječe na ozemlju, pogosto z arbitrarno določenimi mejami, katerih namen je bil zadovoljiti britanske in francoske kolonialne ambicije. V primeru Palestine je bil motiv Velike Britanije zaščititi sueški prekop in kopenske trgovske poti v Indijo. Interes Britancev je bil popolnoma kolonialen. Ideja vzpostaviti domovino Judov je bila zanje postranska stvar, a bila je način uveljaviti njihovo kolonialno politiko deljenja in vladanja, ki so jo uporabljali v zgodnjem obdobju njihovega nadzora nad Palestino. Zanimivo je tudi, da so to vprašanje izpostavljali vsi radikalni voditelji, ki so se na Bližnjem vzhodu pojavili kot nasprotovanje zahodnemu okviru. Ko je Homeini postal vodja islamske revolucije v Iranu, je poudarjal, da to ni iranska, ampak islamska revolucija. Menil je, da so Evropejci uničili avtentično politično skupnost, ki je obstajala v regiji, in da so jo hoteli evropeizirati z vsiljevanjem ozemeljskih delitev. Ustanovitelj in vodja Al Kaide, Osama bin Laden, je dejal, da so po ukinitvi kalifata 80 let trpeli poniževanje. Kalifat je bil drug neteritorialni način oblikovanja politične skupnosti v regiji, ki je zavračal idejo suverenih, vestfalskih držav, ki so obstajale v Evrope, in ki se je izvažala v druge dele sveta. Celo vodstvo Islamske države je po ustanovitvi svojega nesrečnega kalifata dejalo, da je to konec sporazuma Sykes-Picot.

Ta sprva tajni sporazum, ki sta ga med prvo svetovno vojno sprejeli Francija in Velika Britanija, je dodeljeval različna ozemlja obema državama. Sporazum je bil nasproten ameriškemu vidiku, ki je favoriziral samoodločbo etničnih skupin v nekdanjem Otomanskem imperiju. Woodrow Wilson, ki sicer ni bil nasprotnik kolonializma, je nasprotoval ideji širitve kolonialnega sistema po padcu Otomanskega in Avstroogrskega imperija. Njegov pogled ni bil popolnoma zavrnjen, saj je mandatni sistem, ki je nastal kot posledica diplomacije po prvi svetovni vojni, vsaj nominalno podpiral pravico ljudstev pod britansko in francosko upravo, da bodo nekoč, v sicer neki nedoločeni prihodnosti, neodvisna. A ta zaveza je bila zelo medla in ta ozemlja so bila kolonizirana. Ko pa so se ta ljudstva osamosvojila, so še vedno imela dediščino evropske ideje ozemeljske suverenosti, kar je ustvarilo etnične delitve in pritožbe znotraj vseh teh držav. Med njimi je najbolj znano kurdsko vprašanje, a obstajale so številne plemenske skupnosti, ki niso sprejele avtoritete sekularnih držav. Tako kot v primeru Izraela je torej obstajala potreba po uporabi sile za ohranjanje reda. Zaradi kolonialne in imperialne preteklosti namreč ni bilo možnosti konsenzualnega ustvarjanja političnih skupnosti v regiji. Nemirov, ki smo jim priča v sedanjosti, sicer ne moremo popolnoma zreducirati na to dediščino, ne moremo pa jih niti popolnoma ločiti od nje.

Govorite o imperializmu in kolonializmu kot o dediščini. Pa je imperializem izraz, ki bi ga lahko uporabili tudi za sodobno dogajanje, še posebej, če upoštevamo politike in interese ZDA?
Izogibam se uporabi tega izrazoslovja, delno zato, ker mislim, da je zavajajoče. ZDA niso kot nekdanji imperiji v smislu, da želijo razširiti svojo ozemeljsko suverenost ali da njihova zastava plapola v drugih državah. Predstavljajo nov pojav, ki mu rečem globalna država. Imajo nekaj sto, do tisoč, vojaških oporišč na tujem povsod po svetu, imajo mornarice v vseh oceanih, tudi vesolje nadzirajo vojaško. Trda moč ZDA, ki je prisotna po vsem svetu, vzpostavlja varnostni sistem, ki je povezan z njihovimi gospodarskimi interesi znotraj neoliberalne globalizacije in ki širi njihove kulturne vrednote po svetu. Gre za nevidno politično vmešavanje v avtonomije drugih družb, ki temelji na trdi moči. V tem se razlikuje od kitajskega pristopa, oziroma ekspanzionizma, ki temelji na mehki moči, na gospodarski penetraciji, trgovanju, gospodarski pomoči, pomoči državam pri razvoju njihove infrastrukture, železnic, cest in tako naprej. Gre za tekmovanje dveh geopolitičnih sil za zgodovinsko prevlado.

Boris Vasev
Prijavi napako
Komentarji
Homer.
# 11.04.2018 ob 09:22
Hja, hipotetičen primer......
Ena od sosednjih držav (Italija,Avstrija, Madžarska,Hrvaška) ugotovi, da potrebuje še malo ozemlja in prebivalstvo enostavno prežene na širše območje Ljubljane in ga ogradi z zidom in bodečo žico...
Nekaj vprašanj:
- Bi to mirno sprejeli
- Bi se upirali
- Bi vrgli kak kamen v vojake, ki bi streljali na vas z "neškodljivimi" naboji

Za tiste, ki so leta 41 padli v objem nacistom vemo kaj bi naredili...
Sprašujem one druge ......
REsnica
# 11.04.2018 ob 08:26
ni edini jud, ki je proti sionizmu.

Zal pa so korenine tega modernega zla tako globoke in ima to zlo kapitalsko in orožarsko zaledje tako močno, da ga je v demokratičnem kapitalizmu nemogoče prisilit k spoštovanju zakonov in mednarodnega prava, ki velja za šibkejše.

Priznajmo palestino!
SamoRes
# 11.04.2018 ob 08:23
Kolonializem, apartheid in etničnega čiščenja. Če to prizna ameriški jud in profesor prava potem je jasno, da smo Slovenci napravili zgodovinsko in etično napako ob nepriznanju Palestine.
Mogoče Palestina še dolgo ne bo samostojna. Žal tudi mi nismo več.
SamoRes
# 11.04.2018 ob 08:43
el CARTEL
# 11.04.2018 ob 08:39
priznanje, ne hvala.
ne dokler se palestinci držijo terorizma.


Ne zavajaj, boj proti okupaciji je dolžnost vsakega človeka, vi izraelofili, podporniki grozodejstev pa se povprašajte po vesti.
m72
# 11.04.2018 ob 12:47
Sebastjan666,
pobrskaj še malo o drnovšku, peterletu, šturmu, rupku, jjanezu, petriču in ostalih naših velemojstrih. Ajd!
Neikius
# 11.04.2018 ob 09:56
Zanimivo koliko fašistov je tukaj. Torej je čisto ok, da se en narod enostavno na silo prežene z nekega ozemlja in tam razglasi svojo novo državo? In če se ti ljudje upirajo, so pač grdi grdi teroristi? Mogoče vam ne bi škodilo malo zgodovine naštudirat. Kar se mene tiče je intervju prikazal kar trezno stališče, čeprav zelo žalostno.
m72
# 11.04.2018 ob 12:38
Horvat in podobni tega ne berejo.
BlackCatXing
# 11.04.2018 ob 11:02
"Če želite razumeti izvorne vzroke konfliktov, morate pogledati diplomacijo pred sto leti. Obravnava propadajočega Otomanskega imperija je temeljila na vsiljevanju kolonialnih entitet v regiji pod nadzorom Evrope. Namesto etničnih in verskih skupnosti, ki so bile del Otomanskega imperija, ste dobili umetne politične skupnosti, temelječe na ozemlju, pogosto z arbitrarno določenimi mejami, katerih namen je bil zadovoljiti britanske in francoske kolonialne ambicije. V primeru Palestine je bil motiv Velike Britanije zaščititi sueški prekop in kopenske trgovske poti v Indijo. Interes Britancev je bil popolnoma kolonialen. Ideja vzpostaviti domovino Judov je bila zanje postranska stvar, a bila je način uveljaviti njihovo kolonialno politiko deljenja in vladanja, ki so jo uporabljali v zgodnjem obdobju njihovega nadzora nad Palestino. Zanimivo je tudi, da so to vprašanje izpostavljali vsi radikalni voditelji, ki so se na Bližnjem vzhodu pojavili kot nasprotovanje zahodnemu okviru. Ko je Homeini postal vodja islamske revolucije v Iranu, je poudarjal, da to ni iranska, ampak islamska revolucija. Menil je, da so Evropejci uničili avtentično politično skupnost, ki je obstajala v regiji, in da so jo hoteli evropeizirati z vsiljevanjem ozemeljskih delitev."

Ko letnice 1948, 1967 postanejo popolnoma nepomembne...
...saj so posledica odločitev iz l. 1917!
Celotno dogajanje na Bližnjiem Vzhodu (tudi Afriki, glede na njeno kolonialno preteklost) je posledica dogodkov, političnih odločitev in kupčkanja izpred 100 in več let.

Naj se sliši še tako grozno, ampak sam osebno sem mnenja, da dokler se ne zgodi apokalipsa v obliki WW3 bo ne glede na to ali celo obstaja nekje nekdo, ki si želi dejanske rešive, ta predel ostal točka trenja med Zahodom in Vzhodom, med kristjani in muslimani, med 101 etnično skupino iste religije, ... Mir in sožitje sta utopija. Pa ne samo zaradi t.i. "zahodnih interesov" temveč predvsem zaradi čudnega risanja črt, ki naj bi predstavljale meje države in niso vključevale najpomembnejših fatorjev - tisto kar prebivalce na določenem delu ozemlja druži in jim je skupno; tako kulturno, zgodovinsko, politično, ... ampak je baziralo na osnovi političnega in gospodarskega interesa v danem trenutku. Ta dani trenutek pa je bil pred 100 leti. Od takrat pa se je geopolitika spremenila, le grehe iz preteklosti je pozabila pospraviti.

Priporočam branje Samuel P. Hungtinton: "Clash of Civilizations".
lemur
# 11.04.2018 ob 10:51
@Sebastjan666

Lepo, fino, krasno. Pravkar si lastnoročno razrešil palestinsko-izraelski gordijski vozel. Slava ti.
Homer.
# 11.04.2018 ob 17:31
@neprilagojen
Kako kaj zdravje?
---------------------------
1) nisem dovolj star, da bi leta 45 metal kamne, je pa oče dovolj partizanil in to tudi za Trst. V nobenega italijanskega vojaka ni bilo potrebno metati kamnov, ker so tam bili Angleži in Američani
2) Avstrija si nič ni vzela, saj so se Korošci sami odločili. Prav ali ne vprašaj njih.
3) Trst in Gorica sta pripadla coni A, ostalo coni B. Taka je žal bila odločitev zaveznikov.
Pravična? Ne, a vendar edini kompromis.
4) Piranski zaliv je odprto vprašanje (lahko prebereš v sosednji temi). Lahko sicer mečem kamne, a ne bi rad kakšnega brancina poškodoval.........
BlackCatXing
# 11.04.2018 ob 11:14
@Sebastjan666
# 11.04.2018 ob 09:11

Zanimivo branje in zanimive povezave.
Osebno sem zagovornik teorije, da ne glede na to od kod kdo prihaja in kakšna politična stališča predstavlja, financiran s strani nekoga. Posledično, lahko zavestno ali pa nezavestno, načrtno ali pa povsem po nesreči, povzame neke norme in stališča, ki so ustvarjena precej višje v piramidnem sistemu od njega.
Vsak posameznik, ne glede na trud ki ga želi vložiti nikoli ne more biti povsem nevtralen, vedno nekaj vpliva nanj. Pa naj bodo to mediji, strokovna literatura, politično prepričanje, ali pa samo sosed, ki razmišlja drugače od njega.

Svetovno politiko tako kot lokalno v najmanjši občini v Sloveniji vodijo lobiji. Lobiji s svojo finančno močjo lahko krojijo vse - kdo in kdaj bo gradil vodovod v vasici kot tudi kdo in kdaj bo vrgel prvo bombo.

Kdor tega ne verjame in je prepričan, da se svetovna politika lahko spremeni na način, da bo prevladala želja 99%, ki lahko ustvarijo mir in sožitje za vse ljudi, rase in vere, je ravno toliko nor in zaveden kot tisti, ki slepo sledi najskrajnejšim idealizmom in političnim prepričanjem.
igor-za
# 11.04.2018 ob 09:59
Sebastjan666
Richard Falk : član wall street mafije iz Council on Foreign Relations.
Odličnega sogovornika ste si izbrali RTV :), da se ja vidi od kod izvira politika in ideologija Richarda Falka.

Veliko nakladanja brez nekih jasnih argumentov. To mi izgleda kot diskreditacija sogovornika, da potem rečeš, saj tudi temu kar govori, ni verjeti.
el CARTEL
# 11.04.2018 ob 08:41
sicer pa dober opis.

Trda moč ZDA, ki je prisotna po celem svetu, vzpostavlja varnostni sistem, ki je povezan z njihovimi gospodarskimi interesi znotraj neoliberalne globalizacije in ki širi njihove kulturne vrednote po svetu. Gre za nevidno politično vmešavanje v avtonomije drugih družb, ki temelji na trdi moči. V tem se razlikuje od kitajskega pristopa, oziroma ekspanzionizma, ki temelji na mehki moči, na gospodarski penetraciji, trgovanju, gospodarski pomoči, pomoči državam pri razvoju njihove infrastrukture, železnic, cest in tako naprej.
Zjesenic
# 11.04.2018 ob 11:54
Židje že dolgo niso več žrtve, temveč krvniki.
Kot, če bi mi udarili na Koroško, postavili zidove pregnali nemško govoreče in Avstrijcem rečemo, da je to naša očetnjava že tisočletja ?
Sebastjan666
# 11.04.2018 ob 09:11
Richard Falk : član wall street mafije iz Council on Foreign Relations.
Odličnega sogovornika ste si izbrali RTV :), da se ja vidi od kod izvira politika in ideologija Richarda Falka.

Pa si malo poglejmo za katere medije je Falk pisal in analizirajmo ozadje:
pisal je za The Nation, The Huffington Post, je član uredniške uprave The Nation, The Progressive

Vsi ti mediji, v katerih je prisoten Falk, so del Institute for Policy Studies in pa Center for Media and Democracy . Richard Falk pa je tesno povezan z Institute for Policy Studies, preko njenega projekta Center for International Policy, kjer je bil Falk v vodstvu.
Institute for Policy Studies - zgodovina
Leta 1964 Marcus Ruskin in Richard Barnet ustanovita Institute for Policy Studies, skupino, ki je anti-imperialistično in proti Vietnamski vojni in kot del 'new left'. Ruskin je bil pomočnik svetovalcu za nacionalno varnost McGeorgu Bundyu, Barnet pa je bil pomočnik John McCloya na State Departmentu. McGeorge Bundy je bil predsednik Ford Foundation; član Council on Foreign Relations, preko katere je bil v študijski skupini, ki je implemenitirala Marshall Plan; bil profesor na Harvard University in delal kot občasni strokovnjak na Carnegie Corporation, študiral na Yale University in bil član Skull&Bones. John McCloy, bil predsednik World Bank, upravitelj na Salk Institute for Biological Studies, v upravnem svetu Atlantic Institute for International Affairs, član sveta Chase Manhattan Bank, predsednik Council on Foreign Relations, častni predsednik Atlantic Institute. McCloy je bil mentor Davida Rockefellerja, predsednik Chase National Bank (1953-1960), predsednik CFRa od 1953-1970, predsednik Rockefeller Foundation 1946-1949, 1953-1958 in predsednik Ford Foundation od 1958-1964. James Warburg pa je bil tudi med financerji Council for Policy Studies. Warburg je član bančne družine Warburg, ki so ustanovitelji Federal Reserve System. James Warburg je bil član Council on Foreign Relations, in je dejal ta znameniti stavek: We shall have world government, whether or not we like it. Tako so skozi desetletja Council on Policy Studies financirali Rockefeller Foundation in Ford Foundation, kasneje pa so se kot financerji pridružili še George Soroš z Open Society Foundation, Ted Turner Foundation in MacArthur Foundation. To financiranje je precej fascinantno, glede na to, da je bil IPC največji domači sovražnik FBIja in CIA in vlad Nixona in Lyndona Johnsona. Še enkrat več imamo dokaz, da je Eastern Eastablishment financiral kontrolirano opozicijo. Daniel Ellsberg, ki je bil del CIA Shackleyeve morilske in preprodajne klike z drogami v Vietnamu, je postal pomemben del te nove leve aktivistične mreže (do danes). Noam Chomsky je bil imenovan za strokovnjaka na IPSju leta 1999.

Sedaj pa si še poglejmo medije v katerih ima Falk vlogo kot urednik in pisec:
The Media Consortium:
Sem spadajo the Nation, Mother Jones, The Progressive, Democracy Now, The Nation Institute
Center for Media and Democracy (sem spadajo PR Watch, ALEC Exposedostali, SourceWatch; financerji so bili ali so še Ford Foundation, Open Society Foundation, Rockefeller Foundation, Tides Foundation, Schumann Center for Media and Democracy, Bauman Family Foundation, Foundation for Deep Ecology ...., povezani pa z Mother Jones, Democracy Now, New York Times, The Nation.....)
The Media Consortium pa financirajo: Rockefeller Brother Fund (z njimi tudi poslovni partner), Tides Foundation, Open Society Foundation, Arca Foundation, Surdna Foundation, John D. & Catharine MacArthur Foundaiton...
Media Consortium se je posebej zahvalila vsem zgoraj naštetim financerjem....

The Nation financirajo Wall street fundacije: Rockefeller Foundation, Ford Foundation, Open Society Foundation, Gilder Foundation, Schumann Center for Media and Democracy... Hamilton Fish V kot tisti, ki je oživil The Nation in je v vodstvu dela med drugim za Sorosa. Katarine vanden Huevel iz vodstva The Nation prihaja iz Wall street bančne struje, njen oče tesno povezan z družino Rockefeller...

The Progressive (med drugim Wall street socialist Bernie Sanders tudi tukaj) - financerji iz Wall streeta so Rockefeller Foundation, John D. & Catharine MacArthur Foundaiton, Ford Foundation, John S. & James L. Knight Foundation, Tides Foundation (klirinška hiša od Rockefellerjev, Sorosa & Co.)

Huffington Post - Arianna tesno povezana z Wall street mafijo. glavni investitor v Huffington je Softbank Corporation, katere predsednik je Mark Schwartz, ki je bil pred tem predsednik in generalni direktor Soros Fund Management LLc (spada pod Council on Foreign Relations, kot tudi Soros je član, bil pa tudi predsednik CFRa), pred tem pa je Schwartz delal za Goldman Sachs. Arianna je članica Center for American Progress, ki ga je so-ustanovil John Podesta, financiral pa George Soros - kot del demokratske stranke. Arianna je v vodstvu Drug Policy Alliance - Rockefellerjeva struja, notri v vodstvu je tudi Soros, Paul Volcker (Trilateral Commission, Institute for International Economics , Aspen Institute ...), .....

No, pa še dodajmo, da Richard Falk zelo dobro sodeluje z Amnesty international in Human Rights Watch (100 milijonov $ od Open Society Foundaiton), ki jih v glavnem financirajo Wall street fundacije ....

Richard Falk & Co. so kontrolirana opozicija.
igor-za
# 11.04.2018 ob 09:06
Hvala MMC za ta članek. Veliko dobrih in kompetentnih informacij. In spoznanje, da sem imel prav, ko sem se za zavzemal za naše priznanje Palestine.
ebdb
# 12.04.2018 ob 12:18
Levičarji pravijo da so judje zgollj priseljenci in da so zasedli ozemlje palestine ... čudno, a niso prav levičarji zagovorniki priseljencev? ....
BlackCatXing
# 11.04.2018 ob 13:10
@Sebastjan666
Richard Falk to kar dela, dela zelo načrtno in za gospodarje iz Wall streeta.
--------
Ne vem če sva se razumela.
V današnjem času je popolnoma nemogoče ustvariti povsem objektivno mnenje in analizo. Če hoče posameznik pisati tedensko kolumno za priznan časopis, bodo od njega pričakovali recimo temu pravo mero kritike, a še vedno bo osnova morala biti v skladu z uredniško politiko in prepričanjem. Časopis pa nekdo financira.
Če hoče posameznik izdati knjigo, mora najti založnika, ki jo bo izdal. Spet velja enako - kritika je zaželjena, a osnova mora biti v skladu s prepričanjem, ki ga ta založba podpira. Založba pa se redko financira samostojno; samo s prodajo.

Če vzamem za primer sebe - mene ne financira nihče! Mnenje si ustvarjam na podlagi tega kar vidim, slišim, preberem. Če se bom fokusiral na samo en TV medij in recimo 5 avtorjev se bom podzavesto nalezel točno določenega mišljenja, načina razmišljanja in argumentov. Če pa bom želel ostati objektiven in nevtralen, bom moral enako novico najprej videti in slišati pri 50 ali več TV hišah, prebrati 500 ali več knjig in predelati 1000 in več analiz, ki v detalje razčlenijo točno določene dogodke. To pa je praktično nemogoče!!!

Kdo je v resnici financer s samega vrha piramidnega sistema v primeru Falka - ali je to Ford Fundation ali pa Rockerfeller je pa vsaj zame popolnoma vseeno. ker mi je že v osnovi jasno da je v ozadju vedno nekdo!

Ne pravim, da je Falk nevtralen in povsem objektiven, a omenil je eno stvar, ki jo komentatorji tu premalo poznajo. In to je razpad Otomaskega imperija ter delitev njegovega območja. Območje si delijo zmagovalci, mar ne? Vedno so si ga, že od plemenske ureditve dalje. Delijo pa si ga v skladu z lastnimi interesi ne pa z realnim stanjem na terenu in vsekakor brez interesa tistih, katerih območje je razdeljeno. In reševati izraelsko-palestinsko vrašanje samo na podlagi informacij ter dogodkov zadnjih 70 let je premalo. Potrebno je iti nazaj v čas razpada Otomanskega imperija, še bolj nazaj v čas Otomanskega imperija ter konfliktov in interesov med takratnimi velesilami, ki danes ne obstajajo več. Ene so razpadle, ene so se precej zmanjšale, ene pa so ostale samo tisto iz česar so nastale. Takrat pa fundacije in društva ki jih naštevaš niso obstajale. So pa obstajali drugi akterji s svojim "skrivnim planom in načrtom".

Sam izhajam iz stališča, da v nobenem stavku in nobeni trditvi, tezi, ali analizi ni 100% resnice! Koliko bom verjel v napisano in izrečeno je pa moja stvar. Če me bo dovolj zanimalo bom začel iskati informacije, se poglibill v razloge, ki so skoraj z gotovostjo vedno ekonomske narave skriti v politično prepričanje in ideologijo, bom iskal različna mnenja in razlage... ter si na podlagi tega ustvaril mnenje. Vedno pa bo nekaj kar bo kljub temu, da želi ostati nevtralen in pa predvsem objektiven, nekaj kar bo vplovalo na moje končno mnenje.
Jagoda Lilit
# 11.04.2018 ob 11:13
In zakaj ne morejo tako kot Katalonci in Španci imeti oboji ene skupne države?
heron
# 12.04.2018 ob 20:54
Kdaj bo pa Slovenija samostojna?
Gepard007
# 12.04.2018 ob 09:30
@SamoRes: Ne klobasaj. Ne vem zakaj je tako vprašanje ta palestina, če še najosnovnejših domačih vprašanj ne znamo rešit.
Sebastjan666
# 11.04.2018 ob 12:36
Zjesenic

Kaj si ponosen na svojo nerazgledanost?
Nisi edini.
Sebastjan666
# 11.04.2018 ob 12:35
BlackCatXing

Richard Fish, kot uradni član Council on Foreign Relations, kot član Institute for Policy Studies, kot član The Nation Institute, kot član Lichenstein Institute on Self Determination - Princeton Univeristy (Hans Adam II Lichenstein v vodstvu München Security Conference, njegov brat Prince Nikolaus von Lichenstein je bil dolgoleni predsednik European Center for Policy Studies, Hans Adam II pa je še v vodstvu Euroapeum (soustanovitelj George Weidenfeld, Baron Weidenfeld), član oz. v vodstvu Aspen Institute oz. Aspen Germany, bil na zasedanjih Bilderbergov (sredina 80ih), Hans Adam II je tudi v vodstvu United Nations Association in še v raznih Rockefellerjevih organizacijah in v eni elitni vatikanski.....)

Falk kot pisec za The Nation, The Progressive,, Huffinton Post, delal za Inter Press Service, kot vidni član Human Rights Watch zelo dobro ve komu pripada in zakaj govori kar govori.

Richard Falk to kar dela, dela zelo načrtno in za gospodarje iz Wall streeta.
HOR
# 11.04.2018 ob 11:24
Če bo upadla moč ZDA bo Izrael s težavo branil še mednarodno priznane meje, kaj šele okupirana območja...
skera
# 11.04.2018 ob 09:58
MMC s svojo propagando dokazuje, da ima Orban prav.
vremenko
# 11.04.2018 ob 08:58
Palestinci niso nobeni reveži, kot se jih skuša prikazati, ampak so narod z nenormalno velikim deležem tistih, ki se pri reševanju sporov zatekajo predvsem k nasilju in terorizmu.
el CARTEL
# 11.04.2018 ob 08:57
SamoRes @ a tako, d as terorističnimi dejanji (poboji civilistov), masovno histerijo in sovraštvom, ter kamenjanjem vojakov že od malih nog, daješ povod izraelu da se "brani pred teroristi"?

če bi bili palestinci miroljubni bi imeli moralno pravico zahtevati mednarodno pomoč.
tako pa naj se borijo sami, ne vem zakaj ne začnejo vojne (ki jo bodo izgubili).

in ja, Hamas je teroristična organizacija.
maksimsi
# 12.04.2018 ob 21:59
Zanimivo vse to o židih.... in Holodomorju. Če to drži, potem se je židom v 2. sv. vojni
zgodila Karma...

The Rev. Mr. Simons stated on this occasion with regard to the Bolshevik Government in Petrograd :

“In December 1918 … under the Presidency of a man known as Apfelbaum (Zinoviev) … out of 388 members, only 16 happened to be real Russians, and all the rest (with the exception of one man, who is a Negro from North America) were Jews … and 265 of these Jews belonging to this Northern Commune Government that is sitting in the old Smolny Institute come from the Lower East Side of New York — 265 of them.

On page 8 Dr Fahey quotes figures showing that in the year 1936 :

[97] “The Central Committee of the Communist Party in Moscow, the very centre of International Communism, consisted of 59 members, of whom 56 were Jews, and the other three were married to Jewesses … “

“Stalin, present ruler of Russia, is not a Jew, but he took as his second wife the twenty-one year old sister of the Jew L.M. Kaganovitch, his right-hand man, who has been spoken of as his probable or possible successor. Stalin’s every movement is made under Jewish eyes.” – British Conservative member of parliament AM Ramsay – The nameless war

Tudi Marx je bil žid, in Lenin menda tudi...

Več na strani holodomorinfo.com

Če vse to 100% drži pa ne vem. H*tler je v svoji knjigi napisal da jih je zato sovražil
da se ne bi zgodilo enako kot v Rusiji po 1. sv. vojni ko je bilo pobitih in do smrti sestradanih na milijone Rusov, predvsem kmečkih ljudi.

Lahko kdo to potrdi, ali je to samo propaganda?
neprilagojen
# 11.04.2018 ob 16:58
@Homer.
# 11.04.2018 ob 09:22
Hja, hipotetičen primer......
Ena od sosednjih držav (Italija,Avstrija, Madžarska,Hrvaška) ugotovi, da potrebuje še malo ozemlja in prebivalstvo enostavno prežene na širše območje Ljubljane in ga ogradi z zidom in bodečo žico...
Nekaj vprašanj:
- Bi to mirno sprejeli
- Bi se upirali
- Bi vrgli kak kamen v vojake, ki bi streljali na vas z "neškodljivimi" naboji

Za tiste, ki so leta 41 padli v objem nacistom vemo kaj bi naredili...
Sprašujem one druge ......
----------------------------------------------------------------------
Koliko kamnov si vrgle na Italijanske vojake in policiste za Trst ali pa na Avstrijske za Korosko?
Sicer ce je to ze dolgo nazaj, kaj pa za na Hrvate za Piranski zaliv?
Komu si ti padel v objem, da ne meces kamne na policiste in vojake? Ali si mogoce eden od tistih, kateri mecejo steklenice na slovenske policiste na bregani?
Sebastjan666
# 11.04.2018 ob 13:11
m72

Preglej si Le Cercle pa ti bo kaj malo bolj jasno. Ajd!
patriot44x2
# 11.04.2018 ob 12:04
Slo levičarji ko bi se vi borili za naše male ljudi kot se za Palestince bi bilo življenje v Sloveniji še lepše.
Zjesenic
# 11.04.2018 ob 11:57
Sebastjan666 pa je eden tistih primitivcev, ki si izmišljajo teorije zarote, enako kot so si včasih ljudje izmišljali bogove, ker jim nekatere stvari niso bile jasne.
zapravico
# 11.04.2018 ob 09:29
Bingl bongl
vremenko
# 11.04.2018 ob 08:55
Palestina je tvorba, ki že več kot deset let ni imela volitev, in v kateri oblast tvori Hamas, ki ni nič drugega kot teroristična organizacija, ki sistematično izpostavlja civiliste in otroke Izraelu, ki je suverena država ne priznava pravice do obstoja. Logično, da se mora Izrael braniti, vsaka država bi se.
pkorosec
# 11.04.2018 ob 08:39
Dajte unicit drzavo Izrael, pa priznat Palestino na celotnem njenem podrocju.
Pogoj pa je, da Slovenija sprejme Jude, jim da tukaj drzavljanske pravice skupaj z volilno pravico, v Palestino pa deportiramo vse islamoljubce. Naj prosperirajo s svojimi idejami in delovnimi navadami. Bo pravi raj doli.
Veidt
# 14.04.2018 ob 13:21
Kaj je z RTV in podpihovanjem antisemitizma?:S
neprilagojen
# 11.04.2018 ob 17:54
@Homer.
# 11.04.2018 ob 17:31
1) nisem dovolj star, da bi leta 45 metal kamne, je pa oče dovolj partizanil in to tudi za Trst. V nobenega italijanskega vojaka ni bilo potrebno metati kamnov, ker so tam bili Angleži in Američani
2) Avstrija si nič ni vzela, saj so se Korošci sami odločili. Prav ali ne vprašaj njih.
3) Trst in Gorica sta pripadla coni A, ostalo coni B. Taka je žal bila odločitev zaveznikov.
Pravična? Ne, a vendar edini kompromis.
4) Piranski zaliv je odprto vprašanje (lahko prebereš v sosednji temi). Lahko sicer mečem kamne, a ne bi rad kakšnega brancina poškodoval.........
----------------------------------------
Gaza je tudi odprto vprasanje
ce ze govoris o starosti te kateri sedaj mecejo, kamne so otroci porazencev kateri so vojasko napadli Izrael, kaj oni imajo sedaj z tem, ce so se njihovi starsi predali?
i se kako vse, da tisiti kateri so na izraelski strani, se niso sami odlocili? a si jih osebno vprasal ali pa samo verjames propagandi katera ti je servirana?
Sebastjan666
# 11.04.2018 ob 13:27
BlackCatXing

Vem, kaj si hotel povedat.
In kaj dela Falk v Council on Foreign Relations?

Kar se pa tiče razpada Otomanskega cesarstva, pa si poglej Mlade Turke, kdo jih je financiral in komu so koristili. Ali pa podobne 'mlade' organizacije po Evropi.
Sebastjan666
# 11.04.2018 ob 10:21
igor-za

Seveda je zate in za tebi podobne to nakladanje, ker nimate nobenih osnov iz tega o čem pišem, o tem kako stvari potekajo v resnici in kdo širi kakšno ideologijo in zakaj. Je potrebno brati kaj več, kot le to, kar vam kdo ponudi pod nos.

Imaš spodaj vse lepo razloženo, komu pripada in za koga dela in kdo plačuje kar dela - Wall street bankirji in fundacije. Če pa nimaš podlage o čem govorim, pa si vzemi čas in vse lepo preglej in preveri.
Ker pa ne veš kaj je to Council on Foreign Relations, kdo ga je ustanovil in čemu in komu služi....

Vprašaj socialista Bernieja Sandersa........ on ve, ker njegova ideologija demokratičnega socializma izvira iz teh krogov wall street mafije CFRa :).
Ali pa vprašaj Billa Clintona - on je tudi član, ali pa Emmanuela Macrona - on se je tudi tam dresiral za politika.......
Ali pa vprašaj Fajonovo - ona je evropskem delu CFRa- ki ga je financiral Soroš&Co..... ali pa vprašaj našo Levico - oni so prav tako prevzeli to ideologijo Wall street new left, ki izvira iz teh CFR krogov.

Preberi kar sem zapisal v celoti in vse preveri.
Režimek
# 11.04.2018 ob 09:48
Glede na povzročene krivice, sam ne bom odnehal pri boju za pravice palestincev tudi, če jim državo priznajo sedaj, dokler ne bo Izrael kot gesto opravičila za vsako povzročeno smrt izplačal gromozanskih odškodnin, tako, da se bodo lahko še dve generaciji valjali v denarju.
cairns
# 11.04.2018 ob 08:57
Še eden v vrsti propagandnih člankov s katerimi se RTV SLO na vse kriplje trudi prikazati palestinske arabce kot žrtve zarote zahodnih držav in Izraela.

Mogoče pa bomo dočakali tudi članek ki bo palestinske arabce prikazal v pravi luči. Kot teroriste in islamske skrajneže. Tudi palestinski ''prispevek'' k športu je vellik s pobojem izraelaskih športnikov na OI leta 1972 v Nemčiji. Res pravi angeli.

Palestinski arabci so žrtev lastnega sovraštva do Izraela. Še posebej po dveh vojnah leta 1948 in 1967 ki so jih kljub izredni premoči v ljudeh in tehniki izgubili.
vremenko
# 11.04.2018 ob 09:04
Sicer je pa to še eden v vrsti pro palestinskih in anti izraelskih člankov tukaj na MMC. Brazvezni ste že s to pro palestinsko propagando.
Svit-1
# 11.04.2018 ob 08:28
Če kdo pri drugi fotki še vedno ne spregleda, potem ne bo nikoli!!!
el CARTEL
# 11.04.2018 ob 08:39
sicer je izrael-palestina večni konflikt, ki so ga orkestrirali imperialisti z zahoda (kot ponavadi),

a ne vidim kako bi nadaljnje vmešavanje rano tega zahoda karkoli pomagalo.
še posebej ne ko priznamo teroristično državo palestino (njen ves boj temelji na terorizmu in ne vidijo nič narobe v tem, niti vidijo karkoli narobe v sovraštvu do židov).

priznanje, ne hvala.
ne dokler se palestinci držijo terorizma.

je pa potrebno ustaviti izraelsko ekspanzijo, ki ji še eni imperialisti (ZDA) držijo svečo.
Mimobeznik
# 11.04.2018 ob 12:01
Dokler sosednje države ne bodo priznale Izraela in ne bodo obvladovale palestinskih teroristov na svojem ozemlju, bo Izrael večji in močnejši.
pkorosec
# 11.04.2018 ob 08:53
Nekdo si ful zeli vojne vojne vojne doli in nasilja, brezskoncnega nasilja.

Proti Izraelu lahko obrnete ZDA in celotno Evropo, vendar Izraelci niso kot britanci v Juzni Afriki. Oni niso kolonizatorji. Verjamem da se bodo branili z vsem kar imajo, saj vedo da se borijo proti silam, ki imajo cilj njihovo fizicno unicenje. Zato se ne slepite tisti, ki bluzite o miru, da v bistvu ne prilivate olja na ogenj, na ogenj, ki lahko vzame ne par tisoc, ne par deset tisoc, ampak stotisoce in morda milijone zivljenj. Ko bo do tega nedvomno prislo, boste pa rekli "saj nismo hoteli tega, samo za priznanje Palestincev se nam je slo, vojno so itak zakuhali imperialisti".
pkorosec
# 11.04.2018 ob 08:45
SamoRes, po tvojem imajo Judje pravico do obstoja na podrocju starega Izraela? V kaksni obliki? Kot trupla?
james blake
# 11.04.2018 ob 13:13
moje mnenje je pristransko, sem absolutni zagovornik Izraela oz. judov, nad katerimi smo lovenci od vseh trenutnih držav na svojem ozemlju izvedli najbolj temeljiti genocid od vseh. resnica je, da so judje z denarjem bogatih judov iz ZDA pokupili ozemlje od arabcev na področju, kjer takrat ni bivalo več kot 10 000 prebivalcev (pogledati zgodovinske vire), zemljo nekajkrat preplačali, jo naredili rodovitno (prej je tam kraljevala malarija),..arabci so se na začetku pri judih zaposlovali, potem pa zahtevali, sedaj rodovitno zemljo, nazaj. kako je bilo z državami takrat pod evropskimi kolonijalnimi silami je stvar branja zgodovinskih knjig, kako je prišlo do imena palestina, sirija itd ravno tako. za nastanek Izraela vemo enako, da bi naj bil uresničenje neizsanjanih sanj evropejcev, da bo dokončni genocid nad judi izvršil neki drugi rabelj (arabci) pa se zaradi čehov (oborožili so taboriščnike s povprečno 45 kilogrami) račun ni izšel. evropa je menjala taktiko in plačuje hiper nataliteto arabcev na področju, od starih rimljanov imenovano palestina (ime, ki bi naj enkrat za vselej naredilo konec vsaki omembi judeje), da bi s taktiko podobno albanski na kosovem izbrisala izrael z obličja zemlje. judje nimajo kam, nad njimi visi odprta grožnja pokola do zadnjega judovskega otroka iz ust vseh voditeljev irana, hamasa in podobnih evropsko demokratičnih društev. priznanje palestine, kot še ene države arabcev na ozemlju, kjer ena država že stoji je ponavljanje genocida nad judi, ki kar nočejo in nočejo izginiti. upam samo, da bodo drago prodali svojo kožo, ker vojne izrael ne more dobiti. sramota z zdravo pamet in vipšek podlosti pa je sprevržena argumentacija posameznikov tipa SamoRes - zapis, ki je dostojen slovenski filanttropiji ali ahmadinedžadu - neverjetna mržnja do sočloveka, ki je, pač, jud.
Kazalo