Skrušeni Fillon na tiskovni konferenci. Foto: Reuters
Skrušeni Fillon na tiskovni konferenci. Foto: Reuters
Penelope in Francois Fillon se otepata očitkov zlorabe davkoplačevalskega denarja. Foto: Reuters

"Francozom se opravičujem. Bila je napaka, ki jo globoko obžalujem," je na novinarski konferenci dejal Fillon. "Kar je bilo prej sprejemljivo, danes ni več. Ko sem delal s svojo ženo in otrokoma, sem užival v prednostih sodelovanja z osebami, ki jim povsem zaupaš, kar pa danes žal povzroča nezaupanje v javnosti," je še dejal Fillon, ki se že dva tedna brani kritik na svoj račun zaradi zaposlitve svoje soproge in dveh otrok.

Pravosodni organi že preiskujejo domnevne navidezne zaposlitve, kar pa kandidat desnice na francoskih volitvah vztrajno zanika.

Hkrati je 62-letni Fillon obtožil medije, da mu nameravajo uničiti politično kariero. Ponovil je tudi, da so bile plača njegove soproge in otrok upravičene. Napovedal je tudi, da bo kljub vse glasnejšim pozivom, naj iz boja za predsedniški stolček izstopi, nadaljeval predvolilno tekmo. Po zadnjih anketah kar 70 odstotkov vprašanih meni, da bi Fillon moral opustiti kandidaturo.

Plača bila "poštena"
Glede očitkov, da naj Penelope Fillon ne bi opravila nalog, za katere je prejela več sto tisoč evrov plače, je Fillon odgovoril: "Nihče nima pravice, da sodi, kaj mora delati parlamentarni pomočnik, razen poslanca samega."

Pojasnil je, da mu je soproga pomagala pri volilnih opravilih, povprečna neto mesečna plača v višini 3.700 evrov pa se mu zdi poštena za žensko s pravno izobrazbo. Fillonova je sicer za delo soprogove asistentke v 14 letih zaslužila 831.400 evrov.

Kasneje je prišlo na dan, da je Fillon najel tudi dva izmed svojih petih otrok, da sta še kot študenta opravljala delo njegovih odvetnikov, za kar jima je med letoma 2005 in 2007 plačal 84.000 evrov.

Fillon je dolgo veljal za favorita francoskih predsedniških volitev, a je po izbruhu afere v zvezi z zaposlitvijo svoje soproge to vlogo že izgubil. Glede na zadnje javnomnenjske raziskave naj bi v aprilskem prvem krogu osvojil le 19 ali 20 odstotkov glasov, kar ne bi zadostovalo za uvrstitev v majski drugi krog volitev. Tako naj bi se za mesto predsednika zdaj udarila kandidatka skrajne desnice Marine Le Pen in sredinski Emmanuel Macron.