Vaša ocena: 
Ocena 4,0 od 16 glasov
Ocenite to novico!
Grčija je sicer dosegla dogovor o varčevalnih ukrepih, a da bi država prejela 130 milijard evrov pomoči, mora do srede, ko bodo znova zasedali finančni ministri izpolniti tri pogoje.
Grški parlament mora v nedeljo potrditi dogovor mednarodnih posojilodajalcev in grške vlade o dodatnih varčevalnih in reformnih ukrepih v okviru drugega programa pomoči državi, ki je težak 130 milijard evrov. Da bi Grčija dosegla dogovorjeni cilj glede zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja za letos, mora privarčevati 325 milijonov evrov.
| Grški javni sindikati so začeli z dvodnevno stavko proti varčevalnim ukrepom države, ki jih mora ta pod pritiski mednarodne skupnosti sprejeti do srede. Protestniki se zbirajo v Atenah pred parlamentom, v katerem bodo o sprejemu varčevalnih ukrepov grški poslanci odločali v nedeljo. |
Poleg tega zahteva območje evra "trdna, pisna politična zagotovila" grških vladajočih strank, da bodo uresničevale svoje zaveze. Tako so sklenili evropski ministri, ki so v četrtek zasedali v Bruslju.
Prvi udarci v koaliciji
Vodja skrajno desničarske grške stranke Laos George Karatzaferis je dejal, da v nedeljo ne bo podprl treh pogojev, ki jih od Grčije zahteva EU, Mednarodni denarni sklad (IMF) in Evropska centralna banka (ECB).
Raje kot srepjeti varčevalne ukrepe in dobiti drugi paket denarne pomoči Karatzaferis poziva k oblikovanju tehnične vlade. Ob tem pa je, po njegovem mnenju, za napredek države potrebno predstavnika Mednarodnega denarnega sklada v Atenah Poula Thomsena razglasiti za persono non grata.
Prav tako je bil jasen, da so napovedane predčasne parlamentarne volitve v Grčiji aprila letos prezgodnje in bi jih bilo treba prestaviti. Stranka Laos ima v 300-članskem parlamentu 15 poslancev, ki pa so del vladajoče koalicije premierja Lucasa Papademosa.
Poseben blokiran račun za Grčijo
"Prihodnost Grčije je v rokah tistih, ki imajo politično odgovornost v vladi in parlamentu," je ob tem poudaril evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Ob tem je razkril, da EU resno razmišlja o vzpostavitvi francosko-nemškega predloga, da bi za Grčijo uvedli, t. i. blokiran račun.
Z njim bi zablokirali del državnih prihodkov in tako upnikom zagotovili vračilo posojil. Po komisarjevih besedah je to ena od možnosti za okrepitev nadzora nad izvajanjem grškega programa.
Evropski komisar napoveduje tudi okrepitev "tehnične pomoči" Atenam na področju boja proti utaji davkov, izvajanju načrtov privatizacije in za izboljšanje črpanja evropskih sredstev. Odločitve, ki jih bodo grški politiki sprejeli v prihodnjih dneh in tednih bodo po komisarjevih besedah odločilne za prihodnost Grkov.
Grška opozicija zavlačuje s pogajanji
Predlagani varčevalni ukrepi, ki jih je od Grčije zahtevala trojica Evropska unija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF), predvidevajo tudi drastično krčenje sredstev v javnem sektorju. To pomeni zmanjšanje minimalne plače in pokojnin ter odpustitev 15.000 zaposlenih v javnem sektorju, kar pa morajo potrditi vse tri koalicijske stranke v državi - socialisti, konservativci in nacionalistična stranka. Na koncu pa bodo morali z njim soglašati še poslanci v parlamentu.
A ravno tu naj bi se in se v preteklosti tudi je vedno zapletlo. Grški finančni minister
Evangelos Venizelos je po koncu zasedanja povedal, da je obstanek Grčije v območju evra odvisen od konservativne koalicijske stranke pod vodstvom Antonisa Samarasa. V novem varčevalnem programu naj bi obstajale luknje ravno zaradi njega, saj še vedno ni potrdil podpore programu.
Grčija se lahko izogne bankrotu
Drugi program pomoči za Grčijo predvideva 130 milijard evrov javnih sredstev in prispevek zasebnih upnikov, ki naj bi državi odpisali za okoli 100 milijard evrov dolga.
Dogovor o tem je nujen, da se bo lahko Grčija izognila bankrotu. Ključen datum je 20. marec, ko ji zapade v plačilo 14,5 milijarde evrov dolga. Dogovor o prvi pomoči Grčiji sta EU in Mednarodni denarni sklad dosegla maja 2010, z vzpostavitvijo ad hoc mehanizma, ki v treh letih predvideva za 110 milijard evrov posojil.
Država ima najvišji javni dolg v območju evra. Letos naj bi dosegel okoli 160 odstotkov njenega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je bistveno nad mejo 60 odstotkov BDP, ki jo dopuščajo evropska pravila. Tudi javnofinančni primanjkljaj države je bistveno nad referenčno mejo treh odstotkov BDP.
A to frazo ne govorijo že par let?
Denar je bil poceni, in v precej državah je še vedno poceni, potrošniki so si pa najeli ogromne kredite od radodarnih bank. Zakaj pa mislite da se je ta kriza začela v Ameriki štiri leta nazaj, banke so nas klicale in nam ponujale denar, skoraj vsak pek si je kupil bajto, cene nepremičnin so šle gor, tako smo najeli še več kreditov na to višjo vrednost nepremičnin; v glavnem, spet smo pozabili da balon enkrat poči.
Grčija sama pa tudi nima nobene kredibilnosti, bankroti so del njene zgodovine.
Jaz bi jim dal poleg omenjenih pogojev še četrtega: brezpogojno naj se nehajo vtikati v FYROM (Makedonijo).
Kriza je ustvarjena z strani tistih,ki jo zdaj "rešujejo" ;)
TO POTREBUJEMO TUDI MI.
namesto, da bi preorali kakšno njivo, ko je bil še čas za to. Na oblasti so bili iz generacije v generacijo večni zapravljivčki in bahači - socialisti.
Zato nasvet ... imejte nekaj prihrankov, da boste lahko, ko bo tako daleč, odpotovali skupaj s svojo družino na kak konec sveta, ki trenutni krizi ne bo toliko podvržen. Spomnite se na zgodovino ... kdo je najbolj nastradal ... tisti, i so zaradi svoje bede bili ukleščeni v primež vojne. Tisti, ki so imeli dovolj informacij in denarja, so se povečini izselili.
Seveda nas bo dolgoročno gledano to zelo zelo drago stalo, ko nam bo IMF po zgledu južnoameriških držav odmerjal tudi hrano in pitno vodo. Seveda imamo mi še nekaj časa, da mednarodnim bankirskim krvosesom gladko pokažemo sredinec, preden nas dokončno ponižajo.
lp
od kje vam ta ideja, pa vsaj malo uporabte logiko.
kot je škoff dejal, gre za to, da naredijo odvisnost cele evrope od denarnega sklada, oziroma mafije, tako da bodo državljani vseh držav plačevali obresti na dolgi rok, glavnice pa ne izplačali nikoli. gre za sistem keč de keš, s tem da mafija (tudi jaz jim rečem židovski satanisti) ima še določene težave na bližnjem vzhodu (sirija, iran, rusija in kina).
vendar bodo te težave kmalu rešili z odrešitelji, modernimi križarji (tudi stari križarji so delali za isto mafijo).
Dejansko je torej naša finančna usoda odvisna tudi od sposobnosti grkov, da se bodo držali in izpolnjevali svoje zaveze. Z drugimi besedami - slabo se nam piše!