Momčilo Perišić zapušča Haag. Foto: EPA
Momčilo Perišić zapušča Haag. Foto: EPA

Sodnik Theodor Meron je ob tem zahteval, naj Perišića, ki se je marca 2005 prostovoljno predal haaškemu sodišču, soditi pa so mu začeli oktobra 2008, takoj izpustijo iz zapora, Perišić pa naj bi se v Beograd vrnil že v petek z rednim poletom srbskega letalskega prevoznika Jat.

68-letni Perišić je bil septembra 2011 na prvi stopnji obsojen na 27 let zaporne kazni zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Sarajevu, Srebrenici in Zagrebu med letoma 1993 in 1995. Sodišče je odločilo, da je kriv pomoči bosanskim Srbom pri poboju in pregonu Bošnjakov v Srebrenici ter podpore topniškim in ostrostrelskim napadom na civiliste v Sarajevu in raketnim napadom na Zagreb.

Na to sodbo se je pritožil in zahteval njen preklic, saj je trdil, da je nedolžen in da mu krivda ni bila dokazana brez upravičenega dvoma. V to smer je razsodil tudi prizivni senat sodišča, sicer pa je tokratna sodba zadnja v nizu oprostilnih sodb, ki jih je izreklo haaško sodišče. V Beogradu, kjer sodišče številni dojemajo kot pristransko, so odločitev sprejeli z zadovoljstvom.

V Srbiji odločitev pozdravljajo
Uradnih odzivov najvišjih srbskih državnikov še ni, je pa predsednik srbskega nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajić, ki je tudi podpredsednik srbske vlade, odločitev sodišča ocenil kot "verodostojno". Namestnik srbskega tožilca za vojne zločine Bruno Vekarić je dejal, da je prizivni senat haaškega sodišča ustrezno ocenil, kakšno je bilo dejansko stanje.

V BiH-u je oprostilna sodba naletela na različne odzive. Svojci Bošnjakov, ubitih v vojni v BiH-u, in Bošnjaki, ki so bili v vojni ranjeni, so jo ostro obsodili, v Republiki srbski pa so jo pozdravili in izrazili upanje, da se odnos celotne mednarodne skupnosti do vojne v BiH-u končno spreminja.

Srbi prepričani, da je sodišče pristransko
Srbe sta lani močno razjezili dve oprostilni sodbi prizivnega senata v Haagu - najprej v sredini novembra hrvaškima generaloma Anteju Gotovini in Mladenu Markaču, nato pa le dva tedna pozneje še nekdanjemu kosovskemu premierju Ramushu Haradinaju. V Srbiji so se takrat še okrepile ocene, da je haaško sodišče politično, ne pa pravično.