Medtem ko prebivalci Jemna trpijo, se sprti strani ne ozirata na pozive k miru in nista pripravljena na kompromise. Foto: Reuters
Medtem ko prebivalci Jemna trpijo, se sprti strani ne ozirata na pozive k miru in nista pripravljena na kompromise. Foto: Reuters

V državi, ki je popolnoma razdejana zaradi vojne, sta pomanjkanje hrane, zaradi česar je skoraj sedem milijonov ljudi prizadela lakota, in izbruh kolere še poslabšala kaotične razmere. Zaradi kolere je do zdaj umrlo 500 ljudi, pri ZN-u pa poudarjajo, da bi bilo v naslednjih šestih mesecih zaradi te bolezni še dodatnih 150.000 smrtnih žrtev, piše BBC. Najrevnejša arabska država je ob tem v primežu največje lakote na svetu.

O'Brien je pozval članice Varnostnega sveta ZN-a, da je treba "nujno in nemudoma ukrepati". Po njegovih besedah trpljenje Jemencev ni naključje, ali kot je dejal, "rezultat sil, zunaj našega nadzora", temveč krivda vpletenih v spopade in svetovnih sil, ki ne ukrepajo ustrezno. "Prebivalci Jemna stradajo, se spopadajo z boleznimi in umirajo, medtem ko svet opazuje. Kriza ne prihaja, ne grozi, ampak je že tu," je dodal O'Brien.

Pozivi k miru naleteli na gluha ušesa
Aprila je generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres na mednarodni donatorski konferenci v Ženevi pozval države, naj pomagajo pri preprečitvi lakote v razdejanem Jemnu in naj zberejo 2,1 milijarde, kar bi bila po oceni ZN-a potrebna vsota, ki bi jo potrebovali za preprečitev obsežne tragedije. O'Brien je zdaj opozoril, da so zbrali in prejeli šele četrtino obljubljenega denarja. Po ocenah ZN-a sicer 18,8 milijona ljudi v državi potrebujejo humanitarno pomoč.

Varnostni svet je nagovoril tudi posebni odposlanec ZN-ja za Jemen Ismael Ould Šejk Ahmed, ki je poudaril, da nobena stran ni pripravljena na kompromis in da pozivi k miru še vedno naletijo na gluha ušesa. Zaradi nepripravljenosti sprtih strani za dosego kompromisa in prenehanja spopadov ter nepotrebnega odlašanja pri iskanju miru Jemenci plačujejo visoko ceno, je dodal.

Tri leta trajajoča vojna
Vojna v Jemnu med hutijevskimi uporniki in mednarodno priznano vlado Abdelraba Mansurja Hadija traja že tretje leto. Spopadi imajo tudi regionalne in sektaške razsežnosti; vlado podpira koalicija pod vodstvom sunitske Savdske Arabije, uporniške hutijevce, ki so leta 2014 zavzeli prestolnico Sana in nato večji del države, pa šiitski Iran.

Zadnji dve leti se je vojna zaostrila, že predtem pa so bile razmere zelo težke. Krizo je izkoristila teroristična skupina Al Kaida, ki je okrepila navzočnost na jugu in jugovzhodu države. V tri leta trajajočih spopadih je bilo ubitih več kot 8.000 ljudi, od tega večinoma civilistov, več kot 44.000 ljudi pa je bilo ranjenih.