Izraelska javnost napadu na Iran v večji meri nasprotuje. Foto: EPA
Izraelska javnost napadu na Iran v večji meri nasprotuje. Foto: EPA
Netanyahu se je še na vsakem obisku ZDA od leta 2009 srečal z Obamo - do zdaj. Iz Bele hiše naj bi izraelski strani sporočili, da 'se predsednik zaradi natrpanega urnika ne bo utegnil sestati z Netanyahujem'. Foto: EPA

Netanyahu od ameriškega predsednika Baracka Obame zahteva, da postavi Teheranu jasno mejo, kar bi po mnenju analitikov lahko še poglobilo največji razdor med ZDA in Izraelom v zadnjih desetletjih.
Izraelski premier je - da bi ameriško javnost prepričal o resnosti položaja - opravil vrsto televizijskih intervjujev na ameriških TV-postajah, v katerih je poudaril, da bo do sredine leta 2013 Iran že 90-odstotno na poti do obogatenega urana, s katerim bi lahko izdelal jedrsko bombo.
ZDA je pozval, da postavijo Teheranu skrajno mejo, ki je ne sme prečkati, sicer ga čaka vojaško posredovanje. Prav slednjemu pa se želi Obama izogniti.

"Besedni napad"
"Zdaj morate postaviti to mejo pred njih, preden bo prepozno," je dejal Netanyahu v NBC-jevi oddaji Meet the Press in dodal, da bi si ZDA s tem zmanjšale možnosti, da bi morale napasti iranske jedrske objekte.

"Svet govori Izraelu, naj počakamo, da je še čas, jaz pa pravim - čakamo na kaj? Do kdaj?" je Netanyahu razlagal tudi na tiskovni konferenci z bolgarskim premierjem pred tednom dni. "Tisti del mednarodne skupnosti, ki noče postaviti Iranu skrajne meje, nima moralne pravice postavljati meje Izraelu."
Izraelski časnik Haaretz je premierjeve besede označil za "neprecedenčen verbalni napad na ameriško vlado".
Razkrit razdor
Neobičajno javen spor, ki ga je samo še zaostrila Obamova odločitev, da se ne bo srečal z Netanyahujem, je razkril globok razdor med ZDA in Izraelom, Obami pa nakopal dodaten pritisk v zadnjih tednih pred predsedniškimi volitvami.
Že pred tem odnosi med Obamo in Netanyahujem niso bili najboljši, saj je ameriški predsednik ostro obsojal judovske naselbine na Zahodnem bregu.
Iran po drugi strani ne skriva svoje sovražnosti do Izraela, ki naj bi bil edina država na tem območju z jedrskim orožjem, a tako kot Iran tudi Izrael trdi, da je namen njegovega jedrskega programa izključno miroljuben.
Zbiranje flote v Perzijskem zalivu?
Medtem pa britanski Telegraph poroča, da se v Perzijskem zalivu zbira armada ameriških in britanskih bojnih ladij, letalonosilk in podmornic, ki naj bi posredovale v primeru preventivnega napada Izraela na iranske jedrske objekte. Šlo naj bi za floto skupno 25 držav, vključno s Francijo, Savdsko Arabijo in ZAE.
Zahodni voditelji so prepričani, da se bo Iran v primeru napada maščeval in poskusil zasesti strateško pomembno ožino Hormuz, skozi katero gre vsak dan okoli 18 milijonov sodčkov nafte (35 odstotkov svetovne zaloge).