Svet z nestrpnostjo pričakuje, kaj se bo zgodilo v Egiptu. Foto: Reuters
Svet z nestrpnostjo pričakuje, kaj se bo zgodilo v Egiptu. Foto: Reuters
Sueški kanal
Sueški kanal je pomembna žila za pot bližnjevzhodne nafte v Evropo.
Hosni Mubarak in Anvar Sadat
Sadat je mirovni sporazum z Izraelom plačal z življenjem. Nasledil ga je prav Mubarak. Foto: EPA

Politično-geografska moč Egipta je precejšnja; skozi Sueški prekop in po naftovodu v Evropo in Severno Ameriko prihaja večina nafte iz Perzijskega zaliva, je za TV Dnevnik poročala Manica Janežič Ambrožič.

Zaradi dramatičnih razmer v Egiptu je na svetovnih finančnih trgih zavladal nemir, nafta na svetovnem trgu pa se je podražila. Sueški prekop ostaja odprt, je pa zaprto največje egiptovsko pristanišče v Aleksandriji, zaprte so tudi banke in borza. Tečaji na svetovnih borzah so zaradi Egipta padli, vlagatelji kupujejo nafto, zlato in dolarje, je še poročala Ambrožičeva.

Kdo po Mubaraku?
Ko se zamaje v državi, ki je najmočnejša arabska zaveznica Zahoda na Bližnjem vzhodu, se maje vse z nafto bogato območje in negotovost občuti ves svet. Egipt pod predsednikom Hosnijem Mubarakom je ključen sogovornik v bližnjevzhodnem mirovnem procesu; je prva arabska država, ki je priznala Izrael in z njim podpisala mirovni sporazum; Egipt je v pomoč Američanom v boju proti Al Kaidi in v pogajanjih z Iranom, je med največjimi prejemniki ameriške denarne in vojaške pomoči, zato v zahodnih prestolnicah z nemirom opazujejo razplet v najštevilnejši arabski državi ― 85 milijonov ljudi živi v Egiptu. Osrednje vprašanje je: kdo po Mubaraku, je vzroke, zakaj svet tako budno spremlja proteste proti Mubaraku, povzela Ambrožičeva.

"Mubarak je ohranil mir"
"Predsednika Mubaraka smo vedno spoštovali in ga še spoštujemo," je poudaril izraelski predsednik Šimon Peres, nato pa je začel uporabljati preteklik: "Ne pravim, da je bilo vse, kar je naredil, pravilno, a naredil je eno stvar, za katero smo mu vsi hvaležni – ohranil je mir na Bližnjem vzhodu."

Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je izrazil zaskrbljenost, da bi šel Egipt po Mubaraku po poti Irana in da bo končal z radikalnim islamskim režimom. Po srečanju z nemško kanclerko Angelo Merkel v Berlinu je dejal, da Izrael pozorno spremlja dogajanje v sosednji državi. "Bojimo se, da bi se lahko razvilo stanje, ki se je že razvilo v nekaterih državah, vključno z Iranom, in sicer represivni režimi radikalnega islama," je dejal. Čeprav protesti niso versko motivirani, "lahko v kaosu organizirano islamsko telo prevzame nadzor nad državo". "Zgodilo se je v Iranu, zgodilo se je v drugih primerih," je opozoril Netanjahu.

Del krivde za padec Mubaraka pri Obami
Če bo Mubarak moral oditi, bo Izrael izgubil enega svojih redkih prijateljev v za judovsko državo sovražni regiji, velik del krivde za to pa bo nosil predsednik ZDA Barack Obama, so si enotni izraelski analitiki. Politični komentatorji v Izraelu so presenečeni, ker se zdi, da so ZDA in njene večje evropske zaveznice pripravljene zavreči svojega močnega strateškega partnerja zadnjih treh desetletij, da bi se prilagodili trenutni ideologiji politične korektnosti.

ZDA ne želijo izbirati
"Krogla v glavo od strica Sama," je zapisal komentator Aviad Pohoryles ter obtožil Obamo in ameriško državno sekretarko Hillary Clinton, da sledita naivni, samovšečni in izolirani diplomaciji ne glede na nevarnosti, ki jih predstavlja. Bela hiša je medtem sporočila, da o spremembi vodstva v Egiptu ne odločajo ZDA in da bo mirna tranzicija v Egiptu prinesla spremembe ter povečala svoboščine. Predstavnik Bele hiše je še dodal, da Washington ne bo izbiral med ljudmi na ulici in ljudmi v vladi.