Kurilsko otočje - predmet spora med Rusijo in Japonsko že od druge svetovne vojne. Foto: www.wikimedia.org
Kurilsko otočje - predmet spora med Rusijo in Japonsko že od druge svetovne vojne. Foto: www.wikimedia.org
Dmitrij Medvedjev
Ruski predsednik je obiskal Kurilske otoke in tako znova zanetil spor med Rusijo in Japonsko. Foto: EPA

Japonski veleposlanik naj bi uradnemu Tokiu pojasnil okoliščine spora, ki je nastal zaradi ponedeljkovega obiska ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva na Kurilskih otokih, ki si jih lastita obe državi. Medvedjev je Kurilske otoke obiskal kot prvi ruski predsednik, Tokio pa je proti obisku takoj protestiral. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je japonski odziv označil za nesprejemljiv.

Japonski premier Naoto Kan, ki se spopada z razdeljenim parlamentom in šibkim gospodarstvom, je zaradi ponedeljkovega obiska pod velikim pritiskom svojih nasprotnikov. Tiskovni predstavnik japonske vlade je sporočil, da naj bi se voditelji Rusije in Japonske srečali na vrhu azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (APEC) med 13. in 14. novembrom, a naj bi Tokio že razmišljal o nadaljnjih ukrepih po ponedeljkovem obisku.

Bo spor vplival na gospodarsko sodelovanje?
Japonski gospodarski minister Banri Kaieda je izrazil zaskrbljenost, da bi spor med Japonsko in Rusijo vplival na gospodarske vezi med državama, a so ekonomisti prepričani, da je tovrstna skrb odveč. "Japonska in Rusija imata globoke vezi, predvsem na področju energije in razvoja naravnih virov," je povedal Kaieda in dodal, da ga skrbi vpliv spora zaradi otočja na odnose med državama.

Ameriško zunanje ministrstvo naj bi se glede spora nagibalo na japonsko stran. "Kar se tiče severnih ozemelj, podpiramo Japonsko. A moramo povedati, da ZDA že več let pozivajo Japonsko in Rusijo, naj se dogovorita o težavi in skleneta mirovni dogovor," je povedal tiskovni predstavnik ministrstva P. J. Crowley.

Zaradi štirih otočkov državi še nista podpisali mirovnega sporazuma
Štirje najjužnejši otočki v Kurilskem otočju so pod nadzorom Moskve, odkar so jih po koncu druge svetovne vojne zasedle vojaške enote takratne Sovjetske zveze. Na drugi strani je Tokio prepričan, da so otoki del japonskega ozemlja, in zahteva njihovo vrnitev. Zaradi spora državi še vedno nista podpisali mirovnega sporazuma, s katerim bi formalno končali sovražnosti iz druge svetovne vojne, ob tem pa spor državama onemogoča tudi, da bi v celoti razvili dvostranske odnose.

Kurilsko otočje z verigo 56 otokov predstavlja mejo med Ohotskim morjem in Tihim oceanom. Otočje, ki se razteza na kar 1.250 kilometrih, leži na navidezni črti med polotokom Kamčatka in otokom Hokaido, vzhodno od Sahalina.