Španski premier uživa podporo evropskih voditeljev. Foto: Reuters
Španski premier uživa podporo evropskih voditeljev. Foto: Reuters
Španska zastava
Španska vlada za sprožitev 155. člena ustave potrebuje podporo senata, zgornjega doma španskega parlamenta, kjer pa ima večino vladajoča Ljudska stranka premierja Mariana Rajoyja. Foto: Reuters
Katalonija
Ob 10. uri se je iztekel rok, ki ga je Barceloni postavil Madrid. Foto: Reuters
Puidgemont
Puigdemontova stranka se je v sredo zvečer sestala na izredni seji. Po njej so sporočili, da bodo razglasili neodvisnost, če bo Madrid Kataloniji odvzel avtonomijo. Foto: Reuters
Mariano Rajoy
Španski premier je odločno zavrnil možnost kakršne koli mediacije, h kateri je pozval katalonski voditelj. EU ima to vprašanje za notranjepolitično. Foto: Reuters
Miro Cerar
Slovenski premier Miro Cerar je dejal, da je glede na slovensko polpreteklo zgodovino razumljivo, da se na vprašanje Katalonije v Sloveniji gleda dokaj čustveno in da se zelo ceni pravica do samoodločbe. Foto: Reuters
Antonio Tajani
Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je dejal, da b primeru razglasitve neodvisnosti Kataloniji "ne bo nihče stal ob strani". Foto: Reuters
Španska vlada napoveduje uveljavitev 155. člena
O španski krizi tudi na vrhu EU-ja

Vlada v Madridu je potrdila prejem Puigdemontovega pisma, v katerem je katalonski voditelj dejal, da bi, če ne bo pogovorov z Madridom, katalonski parlament lahko glasoval o formalni razglasitvi neodvisnosti. O tem, ali je prejšnji teden razglasil neodvisnost ali ne, se znova ni izrekel. Madrid je po lastnih besedah iz pisma razbral negativen odgovor Puigdemonta na svoje zahteve. V odgovor je španska vlada sporočila, da bo "nadaljevala postopke v skladu s 155. členom španske ustave za ponovno vzpostavitev zakonitosti v samovladi Katalonije".

Vladni ministri se bodo na izredni seji sešli v soboto, ko naj bi potrjevali konkretne ukrepe, o katerih mora nato odločati senat. Ukrepi so namenjeni "zaščiti interesov Špancev, vključno s prebivalci Katalonije, in ponovni vzpostavitvi ustavnega reda".

Slovenski premier Miro Cerar je v Bruslju dejal, da so med primerom Katalonije in osamosvajanjem Slovenije velike razlike. Po njegovih besedah je treba vprašanje pravice do samoodločbe reševati v skladu z ustavnim redom Španije ter zlasti po mirni, nenasilni in demokratični poti z dialogom.

Cerar je dejal, da se je Slovenija za osamosvojitev odločila, ker je Jugoslavija začela počasi razpadati. Poleg tega Jugoslavija, kot je dodal, ni bila demokratična država, zato je bil cilj slovenske osamosvojitve postati demokratična država in zavarovati človekove pravice, ki takrat niso bile varovane, vzpostaviti pravno državo in postati nekoč članica EU-ja. "Situacija ta hip v Kataloniji je s teh vidikov popolnoma drugačna. Španija, vključno s Katalonijo, je demokratična država," je še poudaril Cerar.

Španska vlada je odločitev sprejela po izrednem sestanku, na katerem se je sešla po Puigdemontovem sporočilu. "Če bo vlada še naprej ovirala dialog in nadaljevala represijo, bi katalonski parlament lahko, če bo to primerno, glasoval o formalni razglasitvi neodvisnosti," je katalonski voditelj zapisal v pismu premierju Marianu Rajoyu, v katerem pa ni odgovoril na vprašanje, ki mu je ga je zastavil Madrid in za katerega je rok določil danes ob 10.00.

Rajoy sicer ne more sam sprožiti 155. člena, ki ni bil uporabljen še nikoli. S predlogom konkretnih ukrepov se mora obrniti na senat, zgornji dom španskega parlamenta, v katerem ima njegova Ljudska stranka večino 149 od 266 sedežev. Pristojni odbor bi moral potrditi premierjev predlog in nato senatu v glasovanje predložiti točno določene pravne ukrepe.
Kot je v ponedeljek v pismu Puigdemontu zapisal Rajoy, uporaba 155. člena iz ustave, sprejete leta 1978, nikakor ne pomeni razveljavitve avtonomije pokrajine, temveč gre za "ponovno vzpostavitev zakonitosti v avtonomiji". Puigdemont po drugi strani v tem ukrepu vidi prekinitev avtonomije.

Prvi korak sprožitve člena predvideva uraden poziv predsedniku regionalne vlade, naj se drži v ustavi določenih obveznosti, kar je Madrid že storil, nadaljnji koraki pa v členu niso opredeljeni, zaradi česar se postavlja vprašanja, kakšno pot bo dejansko ubrala španska vlada.

Med drugim lahko ob sprožitvi 155. člena Madrid odpusti lokalno administracijo in zaposli nove sodelavce, prevzame nadzor nad policijo in financami ter skliče predčasne volitve.


Še dva dni časa za dogovor?

Ton med Barcelono in Madridom je zelo oster, a kot poudarja AFP, imata strani za morebitno dogovarjanje na voljo še dva dni. Katalonski časopis La Vanguardia je danes izpostavil "zgodovinsko odgovornost" Puigdemonta in ga pozval, naj sprejme ponudbo španske vlade in v Kataloniji skliče predčasne regionalne volitve.

Puigdemont bi moral že do ponedeljka dati jasen odgovor, ali je prejšnji teden razglasil samostojnost Katalonije ali ne. V ponedeljek se je v javnem pismu zavzel za dialog z Madridom v prihodnjih dveh mesecih, eksplicitnega odgovora, ali je ali ni razglasil neodvisnosti, pa ni podal. Madrid je že pretekli teden napovedal, da bo, če Puigdemont do danes do 10. ure ne bo ustavil postopka razglasitve neodvisnosti, sprožil 155. člen ustave, ki mu omogoča neposredni nadzor nad Katalonijo. V sredo je Puigdemont na izredni seji svoje stranke dejal, da ne bo prekinil procesa osamosvajanja, in napovedal, da bo uradno razglasil neodvisnost, če bo Španija sprožila postopek odprave avtonomije Katalonije.

Uporaba 155. člena bi še dodatno zaostrila najhujšo politično krizo v Španiji v zadnjih desetletjih, ki jo je sprožil prepovedani referendum o neodvisnosti Katalonije. Na njem je 90 odstotkov volivcev glasovalo za samostojnost, udeležba pa je bila zgolj 43-odstotna. Puigdemont je po referendumu podpisal deklaracijo o neodvisnosti, a hkrati zamrznil njeno izvajanje in predlagal pogovore z vlado, kar v Madridu ves čas zavračajo.

Rajoy vztraja, da je katalonska vlada kršila zakon, ko je kljub prepovedi 1. oktobra izvedla referendum in 10. oktobra simbolno razglasila neodvisnost, ki jo je potem preložila. Na drugi strani pa Puigdemont Madridu očita policijsko nasilje, ki je zaznamovalo referendumski dan, v katerem je bilo poškodovanih več kot 800 ljudi, po aretaciji dveh vodij gibanj za neodvisnost Katalonije pa je zvezne oblasti obtožil, da so postale avtoritarne.

Kot poroča Reuters, še ni jasno, kdaj in kako bi lahko Katalonija razglasila neodvisnost in ali bi jo lahko potrdil regionalni parlament, kar bi bilo v skladu z željami številnih poslancev, ki podpirajo neodvisnost in ki menijo, da bi bil postopek tako bolj uraden.

Podpora Madridu od evropskih voditeljev
Številni evropski voditelji, med njimi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron, so pred vrhom EU-ja v Bruslju pri vprašanju Katalonije podprli španskega premierja Rajoya. Izpostavili so, da je katalonska kriza špansko notranje vprašanje, ki mora biti rešeno v okviru španske ustave.

"Podpiramo stališče španske vlade," je poudarila nemška kanclerka ob prihodu na vrh EU-ja. Tudi luksemburški premier Xavier Bettel je poudaril, da je katalonska kriza špansko vprašanje, ki ga je treba rešiti v Španiji. Podobno meni tudi nizozemski premier Mark Rutte, ki je na vprašanje, kako dramatična je katalonska kriza za EU, odgovoril, da to ni stvar EU-ja.

Belgijski premier Charles Martel, eden redkih evropskih voditeljev, ki so obsodili nasilje španske policije na dan referenduma o neodvisnosti v Kataloniji, je medtem pozval k umiritvi napetosti in dialogu.

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je ob robu obiska v Oviedu dejal, da ob morebitni razglasitvi neodvisnosti Katalonije tega ne bi mogel podpreti "nihče v Evropi". "Bilo bi dobro, če katalonska vlada ne bi razglasila neodvisnosti, saj ne bi bil nihče za to," je dejal v pogovoru za radio Cope. "Nihče v Evropi ne bi mogel sprejeti neodvisnosti. Nihče ne bo vladi v Kataloniji stal ob strani," je dodal.

Tusk: Ni prostora za posredovanje EU-ja
Institucije in članice EU-ja so jasno povedale, da ni prostora za kakršno koli posredovanje, pobudo ali ukrepanje glede katalonskega vprašanja, pa je poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. "Vsak izmed nas ima svoja čustva, mnenja in ocene, a uradno ni prostora za posredovanje EU-ja," je dejal. Ob tem je Tusk dejal, da ni mogoče skrivati, da je položaj v Španiji skrb vzbujajoč.

Španska vlada napoveduje uveljavitev 155. člena
O španski krizi tudi na vrhu EU-ja