Ameriški državni sekretar je do zdaj najvišji predstavnik administracije ameriškega predsednika Baracka Obame, ki je neposredno komentiral zadnja razkritja o vohunskih dejavnostih ameriške Nacionalne varnostne agencije (NSA), ki je prisluškovala tudi voditeljem zavezniških držav, med drugim že več kot deset let mobilnemu telefonu nemške kanclerke Angele Merkel.

Ob priznanju, da so šli ponekod predaleč, je Kerry obljubil, da si bo s predsednikom Obamo prizadeval za to, da bodo v prihodnje preprečena podobna neprimerna dejanja NSA-ja.

Razkritja o ameriškem nadzoru nad komunikacijami evropskih voditeljev so močno ohladila odnose med Washingtonom in njegovimi najpomembnejšimi zavezniki v Evropi.

Toda Kerry je hitro stopil v bran okrepljenemu nadzoru elektronskih komunikacij, saj so na ta način po njegovih besedah preprečili marsikateri teroristični napad.

"Dejansko smo preprečili, da bi padala letala, se razstreljevale zgradbe in izvajali atentati, ker smo lahko pravočasno izvedeli za načrte," je dejal Kerry in ob tem skušal pomiriti zaskrbljeno javnost z zagotovili, da nedolžni ljudje v tem procesu niso bili zlorabljeni, ampak je NSA samo zbiral podatke.

"In res je, v nekaterih primerih smo šli predaleč," je priznal ameriški državni sekretar.

V četrtek so mediji razkrili, da je NSA vdiral v strežnike spletnih velikanov, kot sta Google in Yahoo. Pred tem so evropski mediji poročali o milijonih klicev v več evropskih državah, ki so jim sledili ameriški obveščevalci.

Da je svetovna javnost izvedela za sporno početje ameriških obveščevalcev, se gre zahvaliti nekdanjemu pogodbenemu delavcu NSA-ja Edwardu Snowdnu, ki je razkril vohunski program Prizma, s katerim Američani sledijo telefonskim klicem in zbirajo podatke o uporabnikih na spletu.

Snowden se je po razkritju zatekel v Rusijo, ki mu je dodelila začasni politični azil.

Medvedjev razume voditelje
Ruski premier Dmitrij Medvedjev je v pogovoru za Reuters dejal, da ZDA čaka težka naloga pri odpravljanju škode, ki je bila povzročena z obtožbami o vohunjenju za zavezniškimi voditelji.

"Ni ravno prijetno, če vohunijo za teboj. Razumem voditelje, da so jezni," je dejal Medvedjev in dodal, da vohunjenje ni nič neobičajnega, vendar ne na tako ciničen način.

Sam vidi možnost, da se stvari umirijo, vendar pri tem ne bodo pomagala nobena zagotovila. "Kaj sploh rečeš v takem položaju? 'Oprostite, ne bomo več delali tega' ali 'Poskušali bomo zagotoviti, da vam ne prisluškujemo več?' Nihče vam ne bo verjel," je povedal ruski premier.

Avstralija del ameriške vohunske mreže
Medtem je Indonezija na zagovor poklicala avstralskega veleposlanika v Džakarti, potem ko so se pojavila poročila, da so ZDA uporabljale avstralska veleposlaništva za prestrezanje klicev in podatkov v Aziji.

V ameriško vohunsko mrežo naj bi bila vključena avstralska veleposlaništva v Džakarti, Bangkoku, Hanoju, Pekingu in Kuala Lumpurju.