Kitajska rahlja politiko enega otroka zaradi skrb vzbujajočih demografskih podatkov. Foto: EPA
Kitajska rahlja politiko enega otroka zaradi skrb vzbujajočih demografskih podatkov. Foto: EPA
Kitajski parlament
Kitajski parlament je potrdil sklepe politbiroja. Foto: EPA

Dva izmed najpomembnejših sklepov novembrskega zasedanja centralnega komiteja komunistične partije je potrdil stalni odbor kitajskega ljudskega kongresa ob koncu šestdnevnega zasedanja v Pekingu.

V skladu z novo politiko bodo lahko imeli pari dva otroka, če je eden izmed staršev edinec. Doslej je bilo to dovoljeno le, če sta bila oba starša edinca. Spremembe je kitajska vlada zasnovala že pred petimi leti, ko je ugotovila, da bi lahko politika enega otroka spodkopala gospodarsko rast in pospešila staranje prebivalstva v azijski velesili.

V zadnjih letih se namreč Kitajska spopada z vse nižjo rodnostjo in staranjem 1,3 milijarde prebivalcev. To pomeni, da mora vse manjše število delovno aktivnih ljudi podpirati naraščajoče število upokojencev. Do leta 2050 naj bi bila več kot četrtina prebivalstva stara več kot 65 let.

Do konca tega desetletja naj bi bilo po ocenah demografov na Kitajskem 24 milijonov samskih moških zaradi neravnovesja med številom pripadnikov obeh spolov.

Sporno politiko so na Kitajskem uvedli leta 1979, ko so želeli zajeziti hitro rast prebivalstva, razbremeniti pritisk na naravne vire in zmanjšati revščino.

Izjema je veljala tudi za pare na podeželju, ki so lahko imeli dva otroka, če je bil prvi deklica. Politika je bila bolj ohlapna tudi pri pripadnikih etničnih manjšin.

Po besedah nasprotnikov te politike je ta vodila do prisiljenih splavov, detomorov deklic in neprijavljanja rojenih otrok ženskega spola.

Delovna taborišča od leta 1957
Kitajski parlament, ki večinoma samo potrjuje sklepe vlade in o njih ne odloča, je potrdil tudi ukinitev delovnih taborišč za prevzgojo, ki so v veljavi od leta 1957 in v katerih so lahko za manjše prekrške zaprti preživeli tudi do štiri leta brez sojenja.

Za zagovornike človekovih pravic gre sicer le za kozmetične popravke, saj se po navedbah organizacije Amnesty International kitajske oblasti vse bolj zanašajo na t. i. črne zapore, prisilne centre za odvajanje od odvisnosti in centre za "pranje možganov".

Koliko ljudi je zaprtih v omenjenih delovnih taboriščih, se uradno ne ve, a po ocenah organizacij za človekove pravice od 190.000 do dva milijona. Po poročanju časopisa China Daily je bilo leta 2007 v državi 310 prevzgojnih centrov.

Zaporniki v delovnih taboriščih naj bi bili zaprti v prenapolnjenih celicah, oskrba naj bi bila borna, prisiljeni naj bi bili v težko delo, občasno pa naj bi jih tudi mučili.