Rdeča pentlja ponazarja boj proti aidsu. Foto: EPA
Rdeča pentlja ponazarja boj proti aidsu. Foto: EPA
Znanstveniki si še vedno neuspešno prizadevajo najti zdravilo. Foto: EPA

Leta 1984 je ameriški aktivist Roger Gail Lyon v senatu pričal o serijskem morilcu - aidsu -, o katerem javnost ni kaj dosti govorila, denarja za financiranje raziskav tako rekoč ni bilo, vladni voditelji pa so stali križem rok.
"To ni politično vprašanje. To je zdravstveno vprašanje. To ni gejevsko vprašanje. To je človeško vprašanje. In ne nameravam pustiti, da me premaga. Danes sem prišel sem v upanju, da na mojem nagrobniku ne bo pisalo, da me je ubila birokracija," je nagovoril zbrane.

Lyon, sam HIV-pozitiven, je umrl še istega leta. In mednarodna zdravstvena skupnost kot tudi vlade so se, kot je opozarjal, kriminalno počasi spoprijemale z epidemijo.
V 27 letih od njegovega pretresljivega poziva je zaradi aidsa umrlo več kot 30 milijonov ljudi. Ljudje, ki niso bili niti rojeni še, ko so pred 30 leti identificirali prve primere te smrtonosne bolezni, predstavljajo danes najbolj ogroženo starostno skupino.
Zdravila za izbrance
Ena stvar se je v tem času vseeno izboljšala - raziskave so končno prinesle zdravila, ki obolelim podaljšujejo življenje, z aidsom povezane smrti pa upadajo.
A še vseeno si lahko omenjena zdravila privošči le 15 odstotkov obolelih za to smrtonosno boleznijo, ki terja največji davek v najrevnejših predelih sveta - Afriki, Indiji in Južni Aziji.

V Sloveniji z virusom HIV živi 380 ljudi, čeprav je številka najverjetneje višja. Številni se namreč ne testirajo in za okužbo sploh ne vedo, še naprej pa imajo nezaščitene spolne odnose in tako bolezen širijo naprej. Pred boleznijo se bomo najbolj obvarovali, če ne uporabljamo intravenoznih mamil, ne delimo igel, prakticiramo varen seks in se redno testiramo.

Svetovni dan boja proti aidsu zaznamujemo 1. decembra.