Največje vojaško zavezništvo na svetu bo v okviru sil za hitro posredovanje (NRF) vzpostavilo "bojno konico z več tisoč vojaki za izjemno hitro posredovanje v samo nekaj dneh", je na zadnji dan dvodnevnega vrha v Newportu v Walesu dejal generalni sekretar zveze Anders Fogh Rasmussen.

"Bojna konica" kot odgovor na rusko hitrost na Krimu
"Bojna konica" še ni podrobno razdelan koncept, šlo pa naj bi za enoto "več tisoč" vojakov, ki jih bodo podpirale kopenske, letalske in pomorske sile ter specialne enote. Glede na načrte, ki so v javnost prišli že pred vrhom, naj bi bojno konico sestavljala brigada z okoli 3.000 do 5.000 vojakov. Prvi bataljon z okoli 800 vojaki naj bi bil sposoben na krizno območje oditi že v dveh dneh, v do petih dneh pa še celotna brigada.

To naj bi bila predhodnica Natovih sil NRF, ki, čeprav so "sile za hitro posredovanje", vseeno potrebujejo več časa za namestitev. Standard za namestitev prvih 13.000 vojakov sil NRF je pet do 30 dni, dodatnih 40.000 pa v šestih mesecih.

V Natu zdaj menijo, da to ni dovolj hitro, pri čemer izpostavljajo, da je Rusija pri priključitvi Krima cilje izpolnila praktično v le nekaj dneh. Tudi pri nemirih v mestih na vzhodu Ukrajine, ko je prihajalo do zasedb upravnih stavb in podobnih dejanj, bi po mnenju analitikov to teoretično lahko zelo hitro ustavili, če bi se lahko hitro odzvali.

Kot je dejal Rasmussen, je odločitev o bojni konici "poslala jasen znak potencialnemu agresorju" - pri čemer je mislil predvsem Rusijo -, da se bo soočil s celotnim zavezništvom, če bo napadel enega člana. Vrh sicer mineva v senci ukrajinske krize, ki je tudi prva tema srečanja.

"Nato bi se moral boriti proti IS-ju"
Predsednik zunanjepolitičnega odbora ruske Dume Aleksej Puškov se je na Natovo napoved okrepitve na vzhodu Evrope odzval s kritiko. Nato bi moral svoje sile namestiti ne na Poljskem proti Rusiji, temveč v Iraku, ki ga je delno zasedla Islamska država, je dejal. "Nato dela napačno stvar," je po poročanju RIA Novosti zapisal na Twitterju.

Rasmussen: Rusija napada Ukrajino
Rasmussen je Rusijo spet neposredno obtožil napada na Ukrajino. Dejal je namreč, da se je v odgovor na poslabševanje varnostnega položaja v svetu, "ko v Evropi Rusija napada Ukrajino, ko na Bližnjem vzhodu grozijo teroristi Islamske države, ko nasilje preveva Severno Afriko", Nato odzval z novim akcijskim načrtom pripravljenosti, ki bo zavezništvo okrepil in ga naredil robustnejšega.

Rotacije sil in vojaške vaje na vzhodu
Na vzhodu zavezništva bo Nato tudi vidno okrepil svojo prisotnost s talnimi rotacijami sil, je še napovedal generalni sekretar zveze. "Agresorju mora biti jasno, da bo naletel na sile Nata," je poudaril. Nato načrtuje še pogostejše letalsko patruljiranje nad baltskimi državami, ki nimajo lastnega letalstva za nadzor zračnega prostora.

Poleg tega Nato načrtuje tudi cel niz vojaških vaj na Baltiku in Poljskem. Okrepila naj bi se tudi prisotnost vojaških ladij v Baltskem in Črnem morju.

Brez stalnih sil na območju Varšavskega pakta
Nato pa na območju nekdanjega Varšavskega pakta, odgovora Sovjetske zveze in njenih satelitov na Nato v času hladne vojne, ne bo namestil stalnih sil in bo vztrajal pri zavezah iz ustanovne listine o odnosih, sodelovanju in varnosti, ki jo je Nato z Rusijo sklenil leta 1997, pa čeprav Rusija po Rasmussenovem mnenju ta določila grobo krši.

Volja članic glede spoštovanja te pogodbe je bila enotna, z novim akcijskim načrtom pripravljenosti pa je zelo zadovoljna tudi Poljska, ki je pred tem dajala signale, da ji to, kar je bilo dogovorjeno zdaj, ne bo dovolj, je dejal Rasmussen.

Simbolično prizorišče naslednjega vrha
Naslednji vrh Nata bo leta 2016 potekal v Varšavi, kar je zaradi Varšavskega pakta zelo simbolično. Varšava je namreč mesto, kjer se je, kot je dejal poljski predsednik Bronislaw Komorowski, "rodil Varšavski pakt in kjer je tudi umrl".

Moskva: Nato podpira neonaciste
Moskva je do Natovih načrtov na vzhodu Evrope pričakovano kritična. V Moskvi so se odzvali tako na zaključke vrha kot na napovedane vojaške vaje na zahodu Ukrajine.

Kot sporočajo na ruskem zunanjem ministrstvu, "ti načrti kažejo Natovo brezpogojno podporo neonacističnim in skrajnim silam v Kijevu, vključno nacionalističnemu Desnemu sektorju".

"Zavezništvo, ki je bilo vzpostavljeno med hladno vojno kot vojaška in politična organizacija, je nesposobno, da bi spremenilo svoj genetski zapis," so še ocenili v Moskvi. "Natova strateška usmeritev v vmešavanje v zadeve tretjih držav ni od danes ali včeraj. To je logično nadaljevanje Natovih prizadevanj, da si določi svojo vlogo in prostor v sistemu globalne varnosti brez konfrontacije drugega vojaškega bloka," so zapisali na zunanjem ministrstvu.

"Vrh je nazorno pokazal, da si Nato, ki izvaja politike pod diktatom Washingtona in jastrebov iz nekaterih evropskih prestolnic, prizadeva za dominacijo v evropski vojaški sferi in da nenehno krši sporazume," so dodali.

Želje po večanju vojaških izdatkov
Na vrhu so voditelji razpravljali tudi o trošenju za vojaške namene. Rasmussen je dejal, da je Rusija v zadnjih petih letih povečala svoje obrambne izdatke za 50 odstotkov, članice Nata pa v povprečju zmanjšale za 20 odstotkov. "Očitno to ne more trajati v nedogled," je dejal Rasmussen.

Čeprav je cilj, da bodo članice za svoje obrambne proračune namenile dva odstotka bruto domačega proizvoda, je tokrat prvič, da so se dogovorili za časovno obdobje, ko naj bi to dosegli. Gre za 10-letno obdobje.

Več kot dva odstotka BDP-ja za vojaške namene namenjajo le štiri članice. ZDA namenja 3,47, Grčija 2,15, Velika Britanija 2,14 in Estonija 2,01 odstotka. Slovenija je med 28 članicami na 19. mestu z 1,06 odstotka BDP za obrambni proračun.

Alenka Bratušek za več trošenja za vojsko
Slovenska premierka v odhajanju Alenka Bratušek je že v četrtek izjavila, da podpira načrt povečevanja obrambnih izdatkov. "Odkar vodim vlado, je bila moja velika skrb, da so vojaki, ki so na terenu, imeli popolno in najboljšo opremo. Z boljšo gospodarsko situacijo se bo mogoče tudi tukaj dalo zagotoviti nekaj več denarja. Varnost pa nikoli ne sme biti vprašanje za vojake na terenu," je dejala v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo.

Zunanji minister v odhajanju Karl Erjavec pa je dejal, da bi bila dva odstotka BDP-ja dosegljiva, "če se bosta gospodarska in finančna situacija izboljšali".