Skrajni desničarji so glavna kandidata izvolili zadnji dan dvodnevnega kongresa, ki ga spremljajo protesti.

V javnosti malo znana 38-letna ekonomistka Alice Weidel velja za ekonomsko liberalistko. V nagovoru okoli 600 delegatom je poudarila, da je AfD edina stranka, ki lahko zaščiti nemške meje in zagotovi javno varnost. Poleg tega se je distancirala od nacionalistov znotraj stranke. Dejala je, da podpira načrtovano in nadzorovano priseljevanje, ne želi pa "odprtih meja, ki predvsem vabijo revne in neusposobljene muslimanske priseljence, da pridejo v Nemčijo".

Glede decembrskega terorističnega napada na božičnem sejmu v Berlinu, v katerem je umrlo 12 ljudi, je dejala, da je "to, da morajo v Nemčiji krščanske praznike varovati policisti s strojnicami in pregrade za tovornjake, škandalozno".

76-letni publicist Gauland, nekdanji član krščanskih demokratov (CDU) nemške kanclerke Angele Merkel, pa je eden izmed vodij AfD-ja, njen glavni taktik in zagovornik desničarskega nacionalizma. Ostro nasprotuje priseljevanju, močno podporo pa ima predvsem v desnem krilu stranke. "Bil je težek kongres. Frauke Petry, vem, da je bil zate to težek dan, vendar te potrebujemo v stranki," je dejal ob glasnem aplavzu in vzklikih "Merklova mora oditi". "Odslej bomo pozornost namenili političnim nasprotnikom," je poudaril.

"Ne" zmernejši poti stranke
Izbira vodilnih kandidatov kaže na pot stranke, ki je še pred tednom dni ni pričakoval nihče, ko je bilo pričakovati, da bo Petryjeva med člani vodilne ekipe na parlamentarnih volitvah. Vendar pa je še pred kongresom pred dnevi napovedala, da med volilno kampanjo ne bo prevzela vodilne vloge. Na kakšno pot bosta stranko popeljala Weidlova in Gauland, ni povsem jasno. V stranki so zavrnili tudi prizadevanja Petryjeve za zmernejšo usmeritev stranke. V soboto na kongresu delegati celo niso hoteli razpravljati oziroma glasovati o njenem predlogu za strateško preoblikovanje stranke.

Stranka AfD je na kongresu sprejela tudi volilni program, ki je v glavnem osredotočen na omejitev "neobrzdanega množičnega priseljevanja" v Nemčijo. Zavzema se za striktno politiko izgona tujcev, ki nimajo pravne podlage, da bi ostali v Nemčiji, za končanje politike združevanja družin beguncev ter odvzem državljanstva priseljencem, ki so storili "resne zločine". Islam so razglasili za nezdružljiv z nemško kulturo. Pozivajo tudi k izstopu Nemčije iz območja evra in vnovični uvedbi nemške marke. Podprli so tudi ukrepe za spodbujanje rojstev in promocijo družine.

Dvodnevni kongres v Kölnu so spremljali protesti nasprotnikov stranke, ki se jih je v soboto udeležilo 10.000 ljudi. Kongres je varovalo 4.000 policistov.

Na parlamentarnih volitvah leta 2013 je stranka le za las zgrešila petodstotni volilni prag za vstop v bundestag, zadnje javnomnenjske raziskave pa ji trenutno napovedujejo okoli 10 odstotkov podpore. Tudi na skorajšnjih majskih lokalnih volitvah v deželah Schleswig-Holstein in Severno Porenje - Vestfalija naj bi stranka brez težav vstopila v oba deželna parlamenta. V tem primeru bo imela svoje predstavnike v 13 od 16 deželnih parlamentov.