Clintonova je ob objavi novih sankcij povedala, da bo to dodaten pritisk na Teheran, za katerega upa, da bo obrodil sadove. Foto: Reuters
Clintonova je ob objavi novih sankcij povedala, da bo to dodaten pritisk na Teheran, za katerega upa, da bo obrodil sadove. Foto: Reuters
Jedrska elektrarna Bušer
Iran zagotavlja, da je njihov jedrski program namenjen izključno miroljubnemu izkoriščanju električne energije in medicinskim raziskavam. Foto: EPA

Nove sankcije, ki so jih sprejele ZDA, Velika Britanija in Kanada, so odgovor na zadnje poročilo Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) o iranskem jedrskem programu. IAEA je v zadnjem poročilu obtožil Iran, da njegov jedrski program ni omejen le na miroljubno izkoriščanje električne energije in medicinske raziskave, ampak naj bi Iran skušal priti do informacij o opremi za jedrsko orožje, preizkušal razstrelivo in detonatorje ter razvijal računalniške modele jedrskih bojnih glav.

Sankcije tokrat proti iranski centralni banki
Zahodne države upajo, da bo zadnje poročilo IAEA-ja prepričalo zaveznici Irana v Varnostnem svetu Združenih narodov Kitajsko in Rusijo, da privolita v ostrejše ukrepe proti Teheranu. Dokler se to ne zgodi, so sprejeli svoje sankcije, najostrejša pa je bila Velika Britanija, ki je svojemu celotnemu finančnemu sektorju prepovedala poslovanje z iranskim finančnim sektorjem, tudi z iransko centralno banko.

Kanada je prekinila skoraj vse finančne transakcije z iransko vlado, vodstvo republikanske garde so uvrstili na seznam za sankcije in razširili seznam blaga, za katerega velja prepoved trgovine z Iranom. ZDA so iransko centralno banko uvrstile med ustanove, ki perejo denar, formalnih sankcij proti banki pa niso uvedle. Na seznam za sankcije so dodale nekaj podjetij in uvedle dodatne sankcije proti naftni industriji.

Clinton: Povečan pritisk na Iran
Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je nove sankcije predstavila skupaj s finančnim ministrom Timothyjem Geithnerjem, je povedala, da gre za bistveno povečanje pritiska na Teheran, in da ZDA upajo, da bodo z opredelitvijo iranske centralne banke kot pralnice denarja v sprejetje podobnih ukrepov prepričale še več držav, kot se je to že zgodilo v primerih centralnih bank Severne Koreje in Libanona. ZDA si ne upajo uvesti popolne prepovedi na iransko nafto, ker bi se s tem povečale cene nafte na svetovnih trgih, kar bi ogrozilo tudi ameriško gospodarstvo.

Ameriški predsednik Barack Obama je sporočil, da si je Iran sam zbral pot v mednarodno osamitve in da bodo, dokler bo vztrajal na tej poti, ZDA s partnerji našle načine za povečanje pritiska in osamitve iranskega režima. Medtem ko Obama govori o sankcijah, pa se njegovi republikanski nasprotniki vse bolj nagibajo k Izraelu, ki želi vojaški napad na Iran. Celo neodvisni senator Joseph Lieberman je v ponedeljek dejal, da bo ukrep proti centralni banki Irana ena od zadnjih puščic, potem pa bo treba razmisliti o vojaški akciji.

Moskva sankcije zavrača, prav tako Iran
Nove sankcije trojice držav so kot nesprejemljive in v nasprotju z mednarodnim pravom označili v Moskvi. "Krepitev sankcij, ki za nekatere postaja cilj sam po sebi, ne bo povečala pripravljenosti Irana na vrnitev za pogajalsko mizo," je sporočilo rusko zunanje ministrstvo.

Ukrepe so obsodili tudi v Iranu, kjer so že sporočili, da ne bodo učinkovale. "Ta dejanja so vredna obsojanja in ne bodo imela učinka," je povedal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva in dodal, da "vsi vedo, da je iransko trgovanje z ZDA in Veliko Britanijo minimalno".