Ob predstavitvi slikovne biografije New York Timesa, Obama, zgodovinska pot, sta v eni izmed ljubljanskih knjigarn spregovorila predstavnica ameriškega veleposlaništva v Ljubljani Susan Wilson ter novinar in borec za človekove pravice Branko Soban.
Kaj je torej Obama sploh naredil, da si je zaslužil Nobelovo nagrado, je bilo logično prvo vprašanje za gosta. "Nagrade ne smatram kot nagrado za Obamo, temveč kot nagrado za ameriško ljudstvo, ki ga je izvolilo, za ljudi, ki delajo z njim na njegovem ambicioznem načrtu za spremembo sveta," meni Wilsonova. "Gre za nekakšno priznanje in pohvalo Američanom, češ, dobro ste to storili."
Nagrada kot obveznost
Soban je povedal, da se je sam le nekaj dni pred razglasitvijo letošnjega nagrajenca za mir pogovarjal s predsednikom odbora, Norvežanom Thorbjörnom Jaglandom, ki sicer ni mogel izdati imen nominirancev, je pa med vrsticami omenil tudi Obamo. "To smo vsi zbrani pospremili s skepso. A morda je nagrada bolj razumljiva, če citiramo kolumnista Thomasa Friedmana, ki je dejal, da je Obama končal državljansko vojno."
Soban razlaga: "Končal je rasno vojno, ki je trajala več stoletij, končala pa se je 4. novembra lani, ko je Amerika pogumno preskočila rasno ločnico, ki je dolgo opredeljevala, kdo je kdo." Soban nagrado razume kot spodbudo za naprej - nagrada kot obveznost, da stori, kar je obljubil.
Na vrsti je Evropa
Obama nedvomno je na zgodovinski poti, kot pravi naslov. Kljub oviram in (zaenkrat) še neizpolnjenim predvolilnim obljubam ga imajo mnogi za najprogresivnejšega ameriškega predsednika. Wilsonova meni, da so visoki ideali nujni: "Vedno si moramo cilje zastaviti višje, kot mislimo, da jih lahko dosežemo. In ambiciozni časi zahtevajo ambiciozne programe."
Po mnenju Sobana je eden največjih paradoksov Obame, da je moral vpričo skeptikov in kritikov večino prvih 9 mesecev v pisarni ljudi prepričevati, da ni radikalni politik. "A gospodarstvo lahko povleče iz krize le z radikalnimi ukrepi."

Za zaključek (in v razmislek) pa še tale komentar Sobana: "Obamova volja je neskončna, a Amerika bo lahko svet spremenila le skupaj z drugimi. Bush je poskušal spremeniti svet na lastno pest, po ameriški podobi. In pogorel. Evropa je Busha nekritično podpirala, Američani pa so zmogli velik preobrat in izvolili Obamo - podoben preobrat bo potreben tudi v Evropi."