ZDA so omogočale kubanskim priseljencem, da pridobijo pravico do bivanja v ZDA tudi, če so tja prišli brez potrebnega vizuma. Foto: Reuters
ZDA so omogočale kubanskim priseljencem, da pridobijo pravico do bivanja v ZDA tudi, če so tja prišli brez potrebnega vizuma. Foto: Reuters
Barack Obama
Obama je dejal, da spada politika drugačnega odnosa ZDA do kubanskih priseljencev v neke druge čase. Foto: Reuters

Politika, ki je veljala 20 let, je omogočala, da so Kubanci, ki so prišli v ZDA, postali zakoniti prebivalci ZDA po letu dni, nato so lahko zaprosili za državljanstvo. V zameno za prekinitev s to politiko je Havana po večmesečnih pogajanjih privolila, da bo začela sprejemati Kubance, ki so jih ZDA zavrnile ali izgnale, poroča BBC. Ukrep ameriških oblasti je kubanska vlada pozdravila in ga označila za "pomemben korak v napredovanju odnosov" med državama.

Številni Kubanci v ZDA medtem pravijo, da Washington nagrajuje režim, na katerega letijo očitki o kršenju človekovih pravic. A Obama tudi v zadnjih dneh na položaju še najprej izboljšuje odnose s Kubo. "S to spremembo bodo Kubanci še naprej dobrodošli, tako kot so dobrodošli priseljenci iz drugih držav, v skladu z našimi zakoni," je dejal.

Posebna politika je veljala le za Kubance, priseljencem iz drugih držav, ki pridejo v ZDA brez vizuma, sicer grozita aretacija in izgon.

ZDA so hkrati s tem tudi končale program, ki je kubanskim medicinskim delavcem zagotavljal še bolj privilegiran položaj, saj so lahko prebegnili brez težav kjerkoli po svetu, če so se zatekli v diplomatsko predstavništvo ZDA. Obama je dejal, da to ni bilo pošteno do Kube, ki je ostajala brez zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja.

Drugi Latinskoameričani proti dajanju prednosti Kubancev
Kubanska vlada je krivila politiko za beg možganov z otoka in za spodbujanje na tisoče ljudi, da tvegajo življenje v poskusih priti v ZDA po morju na čolnih. Lani je v ZDA prišlo več deset tisoč kubanskih priseljencev.

Največ jih je prišlo leta 1980, ko je predsednik Fidel Castro izpraznil zapore in Američanom poleg pravih beguncev poslal številne kriminalce. Priseljevanje se je nato malce umirilo, leta 1994 pa je doseglo zadnji vrhunec z okoli 37.000 ljudmi. Kubanci so postali v ZDA močna politična, kulturna in gospodarska sila. Tam jih zdaj živi okoli 1,8 milijona, še posebej vplivni in številčni pa so na Floridi.

Politiki so nasprotovali tudi v samih ZDA, kjer so latinskoameriške lobistične skupine poudarjale, da neupravičeno favorizirajo Kubance pred drugimi Latinskoameričani. Kot menijo v teh skupinah, so kubanski priseljenci zadnje čase ekonomski migranti kot drugi iz regije, ne pa politični prebežniki.

Na eni strani so imele ZDA poseben režim za kubanske priseljence, na drugi pa so izvajale gospodarske sankcije proti Kubi, ki se v zadnjem času mehčajo, a je za njihovo odpravo potrebna odobritev kongresa.

Ni sicer jasno, v katero smer bodo šli odnosi med ZDA in Kubo po Obamovem odhodu. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump je namreč zavzel do Kube precej ostrejši pristop in bi lahko spremembe v odnosih tudi preklical.