Zaradi Nobelove nagrade je Kitajska na zagovor poklicala norveškega veleposlanika. Foto: EPA
Zaradi Nobelove nagrade je Kitajska na zagovor poklicala norveškega veleposlanika. Foto: EPA
Liu Šjaobo služi 11-letno zaporno kazen. Foto: EPA
Takole se je v Hongkongu januarja letos zbrala množica protestnikov, ki so pozivali k Liujevi izpustitvi. Foto: EPA

54-letni kitajski prodemokratični aktivist je bil eden izmed favoritov za nagrado. Peking je Liujevo zmago sicer pričakoval, vendar jo je tudi ostro kritiziral.

Liuja so zaprli za 11 let lanskega decembra, ker je leta 2008 z drugimi kitajskimi aktivisti in intelektualci napisal manifest Listina 08, ki je po vzoru češke Listine 77 (ki je vodila v žametno revolucijo in padec komunizma), pozval k svobodi govora in k večstrankarskim volitvam. Aretirali so ga nekaj ur pred izdajo listine ter ga zaradi nje in pisanja drugih dokumentov obtožili poskusa prevrata.

Vodja protestov na Trgu nebeškega miru
Nekdanji profesor književnosti je postal viden član kitajske intelektualne javnosti leta 1989 kot vodja stavke med protesti na Trgu nebeškega miru v Pekingu.

Po protestih so ga zaprli za 20 mesecev, nato pa je v 90. letih preživel tri leta v delovnem taborišču za "prevzgojo" in v hišnem priporu.

Norveški odbor za Nobelovo nagrado je Liuja pohvalil za njegovo "dolgo in nenasilno bitko za temeljne človekove pravice na Kitajskem". In še: "Odbor že dolgo verjame, da obstaja tesna povezava med človekovimi pravicami in mirom."

Z nagrado se je Kitajska ponovno znašla v soju žarometov v času, ko si Peking prizadeva za vidnejšo vlogo na svetovnem prizorišču.

Peking preti Oslu
Namestnik kitajskega zunanjega ministra Fu Jing je vodjo Nobelovega inštituta na obisku v Oslu letos poleti posvaril pred podelitvijo nagrade Liuju, češ da bi to škodilo odnosom med Kitajsko in Norveško v času, ko se državi pogajata o sklenitvi dvostranskega trgovinskega sporazuma.

Peking je Oslo ostro kritiziral že leta 1989, ko so Nobelovo nagrado za mir podelili tibetanskemu duhovnemu voditelju v izgnanstvu dalajlami.

Predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je prejšnji mesec dejal, da Liujeva dejanja "diametralno nasprotujejo namenu Nobelove nagrade". Norveška se brani, da je Nobelov odbor, ki ga imenuje parlament in ki ga sestavljajo nekdanji politiki, popolnoma neodvisen.

V četrtek je predsednik norveškega odbora Thorbjoern Jagland za norveško državno televizijo NRK povedal, da je zanj osebno pravi zmagovalec postal jasen že zelo zgodaj v procesu.

Jagland je danes poudaril, da je Liu simbol boja za človekove pravice na Kitajskem: "Kitajska je postala velika gospodarska sila in normalno je, da smo do velikih sil kritični."

Uradni odgovor Pekinga? Kitajsko zunanje ministrstvo je odločitev Nobelovega odbora obsodilo in v izjavi zapisalo, da je "Liu kriminalec, ki je bil obsojen zaradi kršenja kitajske zakonodaje". Poudarili so še, da je podelitev nagrade Liuju "v nasprotju z načeli nagrade", ki da bi morala spodbujati prijateljstvo med narodi in razoroževanja.

Kitajske oblasti so po razglasitvi Nobelove nagrade Liujevi soprogi preprečile, da bi govorila z novinarji, ki so se zbrali pred njenim stanovanjem. Po telefonu ji je uspelo sporočiti le, da je "presrečna", ker je njen mož postal Nobelov nagrajenec.

Nagrado, ki vključuje tudi 10 milijonov švedskih kron (milijon in pol ameriških dolarjev), bodo podelili v Oslu 10. decembra. Za zdaj še ni znano, kdo bo v Liujevem imenu prejel nagrado, če je sam ne bo mogel prevzeti.

Obama poziva k izpustitvi
Lanski zmagovalec je bil ameriški predsednik Barack Obama, kar je v javnosti sprožilo burno razpravo, nekateri pa so celo dvomili o kompetentnosti in politični nepristranskosti odbora.

Potem ko so razglasili Nobelovega nagrajenca, je Obama pozval Peking, naj Liuja izpusti iz zapora. Lanski dobitnik prestižne nagrade je poudaril, da je Liu "žrtvoval svobodo za svoje prepričanje". Obama je Liuija označil za "zgovornega in pogumnega zagovornika napredka univerzalnih vrednot z miroljubnimi in nenasilnimi sredstvi".