V Kamerun naj bi odšlo 300 ameriških vojakov, ti pa naj bi izvajali podporo in nadzor iz zraka ter opazovalne operacije. Vsi vojaki naj bi bili "opremljeni z orožjem, a le z namenom zagotavljanja lastne zaščite in varnosti, ne bodo pa sodelovali v spopadih," je povedal Obama. Ameriški predsednik je dejal še, da bodo vojaki v državi ostali, vse dokler njihova pomoč ne bo več potrebna, v pismu kongresu pa je še zapisal, da so prvo ekipo 90 vojakov v državo že poslali v ponedeljek.

Kot je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest, je misija del širšega regionalnega prizadevanja, da bi ustavili širjenje Boko Harama in drugih ekstremističnih organizacij v zahodni Afriki. V misiji tako sodelujejo še vojaki iz Kameruna, Čada, Benina, Nigra in Nigerije.

Ameriška letala in vojaki so že sodelovali v akciji iskanja deklic iz Chiboka, ki so jih pripadniki Boko Harama v Nigeriji ugrabili lani, prav tako so ameriški vojaki sodelovali v urjenju nigerijskih sil, ZDA pa so jim priskrbele tudi orožje. Je pa to prvi vpoklic ameriških vojakov v dejanskem boju proti skupini.

Boko Haram povezan z Islamsko državo
Kamerun in Čad sta dve afriški državi, ki jih v zadnjih mesecih napadajo skrajneži Boko Harama, ki sicer deluje predvsem v Nigeriji. Kamerun so skrajneži Boko Harama začeli napadati, ko je vlada podprla nigerijsko vojsko v njenem prizadevanju v boju proti skrajni skupini.

Islamistična skupina Boko Haram, ki si želi vzpostaviti kalifat, se je že povezala s skrajno skupino Islamska država, a še ni znano, če sta skupini že usklajevali svoje napade. V človekoljubni organizaciji Amnesty International so ocenili, da je v nasilju, ki so ga povzročili pripadniki Boko Harama, od leta 2009 umrlo že 17.000 ljudi. Pri Unicefu pa so opozorili, da je zaradi nasilja skupine Boko Haram svoje domove moralo zapustiti že 1,4 milijona otrok.