Hiter prodor skrajnežev, ki nadzorujejo že precejšen del iraškega ozemlja, je vznemiril iraške zaveznike na Zahodu, predvsem ZDA, ki so za urjenje iraških varnostnih sil namenile milijarde dolarjev, da lahko zdaj nemo opazujejo njihovo nemoč v boju proti upornikom, ki so se v ofenzivi dokopali do ameriškega orožja in vojaških vozil. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Hiter prodor skrajnežev, ki nadzorujejo že precejšen del iraškega ozemlja, je vznemiril iraške zaveznike na Zahodu, predvsem ZDA, ki so za urjenje iraških varnostnih sil namenile milijarde dolarjev, da lahko zdaj nemo opazujejo njihovo nemoč v boju proti upornikom, ki so se v ofenzivi dokopali do ameriškega orožja in vojaških vozil. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Kurdske sile so sicer že pred dnevi prevzele nadzor nad Kirkukom, da bi ga ubranile pred islamisti, medtem ko se je iraška vojska umaknila. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Abu Bakr Al Bagdadi
Isil vodi skrivnostni Abu Bakr Al Bagdadi, o katerem malo vedo tudi njegovi borci, zaradi česar se ga je prijel vzdevek "Nevidni šejk". Foto: Reuters
Skrajneži
Vrste sunitskih skrajnežev naj bi štele od tri do pet tisoč borcev. Foto: Reuters
Barack Obama
V Beli hiši z zaskrbljenostjo spremljajo razvoj razmer v Bagdadu. Foto: Reuters
Iraške varnostne sile
Iraške varnostne sile so namesto boja raje pobegnile pred skrajneži. Foto: Reuters
Obama zavrnil prošnjo Iraka
Osvajalski pohod islamskih skrajnežev
Poziv šiitom, naj primejo za orožje

Obama bo svojo odločitev o nadaljnjih ukrepih sporočil v prihodnjih dneh - Irak naj bi ZDA že zaprosil za napade z brezpilotnimi letali, a naj bi bila ta prošnja zavrnjena. Ob tem je poudaril, da člani skrajne skupine Isil predstavljajo "resno grožnjo Iračanom in potencialno nevarnost Američanom". Ognjevito akcijo skrajnežev na severu in vzhodu države je označil kot "regionalno težavo, ki se bo reševala dolgo". Pri tem je imel v mislih predvsem črpanje in zaloge nafte, "ki za zdaj niso ogrožene".

Pripadniki skrajne uporniške skupine Islamska država Iraka in Levanta (Isil ali Isis) so ta teden v bliskoviti ofenzivi najprej zavzeli drugo največje iraško mesto Mosul in Tikrit, zdaj pa se na jugu nevarno približujejo prestolnici Bagdad. Zadnja mesta, ki so padla v njihove roke, sta Sadija in Džalavla, ki je v bližini meje z Iranom, ter Bakuba, prestolnica province Dijala, ki je od Bagdada oddaljena 50 kilometrov. Spopadi potekajo na obrobju Mukdadije, približno 35 kilometrov severovzhodno od Bakube.

Maliki: Iraške sile v boj proti teroristom
Potem ko iraškim varnostnim silam ni uspelo zaustaviti pohoda džihadistov, nekateri vojaki so celo zapustili vozila in položaje ter slekli uniforme, je iraški premier Nuri Al Maliki razkril, da so varnostne sile vendarle začele "čiščenje mest s teroristi".

Iraški zunanji minister Hošar Zebari je "predstavo" iraških varnostnih sil primerjal celo z zlomom vojske nekdanjega iraškega diktatorja Sadama Huseina leta 2003. "Gre za enak zlom, ki se je zgodil znotraj iraških oboroženih sil, ko so ameriške sile vdrle v Irak," je dejal za časnik Ašark Al Avsat. "Slekli so vojaške uniforme, si nadeli civilne obleke in odšli domov, za seboj pa pustili orožje in opremo."

Veliki ajatola Al Sistani pozval šiite k boju proti skrajnežem
Najvišji šiitski verski vodja v Iraku veliki ajatola Ali Al Sistani je zato pozval šiite v Iraku, naj primejo za orožje in se bojujejo proti sunitskim skrajnežem, ki prevzemajo mesta in morijo nedolžne civiliste. Poziv k oborožitvi je v imenu Al Sistanija pri molitvi v šiitskem svetem mestu Karbala prebral njegov predstavnik, šejk Abdul Mehdi Al Karbalani, saj so skrajneži zavzeli večino mest na severu in vzhodu države, zdaj pa se približujejo tudi prestolnici Bagdad.

Karbala je eno izmed mest na večinsko šiitskem jugu Iraka, ki so jih pripadniki Islamske države Iraka in Levanta (Isil ali Isis) razglasili za svoje glavne tarče. "Državljani, ki so sposobni nositi orožje in se boriti proti teroristom, v obrambo svojega naroda in države in svetih krajev, se morajo prostovoljno javiti in pridružiti varnostnim silam," je v pridigi sporočil Al Karbalani.

Nov načrt za zaščito Bagdada
Po navedbah očividcev naj bi se pripadniki Isila pripravljali tudi na nov naskok na mesto Samara, kjer stoji slovita šiitska mošeja Al Askari. Napad nanjo leta 2006 je vodil v kravo sektaško nasilje, ki je zahtevalo več deset tisoč življenj. Kot je napovedal njihov tiskovni predstavnik Abu Mohamed Al Adnani, bodo prišli vse do Bagdada in do šiitskih svetih mest še bolj na jugu, kot je Karbala, ki jo vsako leto obišče na milijone romarjev.

Vodja političnega urada Združenih narodov (ZN) v Iraku Nikolaj Mladenov je v četrtek na zasedanju Varnostnega sveta ZN-a dejal, da predstavlja ofenziva Isila veliko grožnjo za suverenost Iraka, a da Bagdad za zdaj ni neposredno ogrožen. Kljub temu pa so iraške oblasti ob grozeči nevarnosti okrepile obrambo glavnega mesta. Kot so danes sporočili z notranjega ministrstva, so sprejeli nov načrt za zaščito Bagdada, ki med drugim predvideva nameščanje dodatnih sil, krepitev obveščevalne dejavnosti in uporabo tehnologije, kot so opazovalni baloni in kamere ter druga oprema.

Sicer pa se je šiitskim milicam že pridružilo na tisoče ljudi, ki bi lahko odigrali ključno vlogo pri obrambi Bagdada.

Hitre usmrtitve
ZN tudi prejema poročila o množičnih usmrtitvah pripadnikov iraških varnostnih sil od Isila, je izpostavil. V Mosulu, drugem največjem iraškem mestu in prestolnici severne province Ninive, naj bi skrajneži usmrtili 17 civilnih uslužbencev policije in 12 pripadnikov varnostnih sil. Kot piše britanski BBC, so sunitski uporniki s hitrimi usmrtitvami ubili več kot sto civilistov.

Pomoč obljubil Iran
Poleg ZDA je pomoč iraškim oblastem v boju proti Isilu obljubil tudi večinsko šiitski Iran. Po poročanju Wall Street Journala naj bi bila v ta namen že mobilizirana dva bataljona elitnih enot Al Kud iranske revolucionarne garde.

Ofenzivo proti Isilu so sprožile tudi kurdske čete
Kurdski vojaki pašmergi želijo zapolniti vakuum, ki je nastal, potem ko so se iraške sile umaknile. Na območju poleg Arabcev živi tudi veliko Kurdov in Turkmencev. Tako so kurdske sile že pred dnevi prevzele nadzor nad Kirkukom iz katerega se je iraška vojska v strahu pred skrajneži umaknila. Iraški Kurdi želijo Kirkuk vključiti v svojo avtonomno pokrajino Kurdistan, čemur pa Bagdad ostro nasprotuje.

Ameriška podjetja umikajo delavce iz Bagdada
Medtem so ameriška podjetja v četrtek začela evakuacijo več sto ameriških državljanov, ki v pomembnem vojaškem letalskem oporišču Balad, približno 80 kilometrov severno od Bagdada, pogodbeno delajo za iraško vlado pri programih, povezanih z lovci F-16. Kot je potrdila tiskovna predstavnica State Departmenta Jen Psaki, podjetja delavce iz varnostnih razlogov začasno umikajo v Bagdad. Kot je poudarila, ameriška vlada pri tem ne sodeluje, veleposlaništvo ZDA v Bagdadu še naprej normalno dela.


Korenine Isila segajo na začetek ameriške okupacije Iraka leta 2003, ko se je v boju proti ameriškim silam in tudi pripadnikom šiitske večine oblikovala krajevna veja teroristične mreže Al Kaida. Skupina je dobila zagon z državljansko vojno v sosednji Siriji, kjer se njeni pripadniki borijo proti režimu predsednika Bašarja Al Asada.
Med sirskim konfliktom je prišlo tudi do razhoda z vodstvom Al Kaide, ki je povzročil spopad med sunitskimi skrajneži. V Iraku je Isil izkoristil vse večje nezadovoljstvo sunitov s šiitsko vlado premierja Nurija Al Malikija, ki mu očitajo, da je v svojih rokah nakopičil preveč oblasti in služi interesom sosednjega Irana, kjer so šiiti večina.
Skupina v zdajšnji obliki deluje približno leto dni in naj bi imela okoli 5.000 borcev. Je odlično organizirana in velja za eno najnevarnejših džihadističnih skupin na svetu. Po lastnih navedbah hitro pridobiva nove člane, tudi iz zahodne Evrope in ZDA. Njihov cilj je oblikovanje islamskega kalifata na območju Sirije, kjer že nadzorujejo del ozemlja, in v Iraku. Z meje med obema državama tako poročajo, da uporniki z buldožerji rušijo peščene nasipe, ki označujejo mejno črto.

Obama zavrnil prošnjo Iraka
Osvajalski pohod islamskih skrajnežev
Poziv šiitom, naj primejo za orožje