Obama je imel svoj zadnji govor o stanju v državi. Foto: EPA
Obama je imel svoj zadnji govor o stanju v državi. Foto: EPA
false
Obama je že večkrat napovedal zaprtje zapora v Guantanamu na Kubi, v katerem so brez dokazane krivde ali sploh sojenja zaprti še 103 zaporniki. Zapor je prve zapornike sprejel januarja leta 2002. Foto: EPA
false
Za gospodarsko krizo je kriv Wall Street, ne pa revni delavci, je bil jasen Obama. Foto: EPA
Obama s svojim zadnjim govorom o stanju v državi

Kot svojo zadnjo veliko pobudo je Obama naznanil okrepljen boj proti raku, ki ga bo vodil podpredsednik Joe Biden. "Nocoj napovedujem novo nacionalno pobudo. Joeju dajem nadzor nad misijo, ker je v zadnjih 40 letih tolikokrat delal za nas pri različnih vprašanjih. Za vse ljubljene, ki smo jih izgubili, za družine, ki jih še lahko rešimo, naredimo iz Amerike državo, ki bo enkrat za vselej pozdravila raka," je dejal ameriški predsednik.

Obama je še napovedal, da si bo v zadnjem letu mandata še naprej prizadeval za reformo kazensko-pravnega sistema in imigracijskega sistema, za zaščito otrok pred orožjem, višjo minimalno plačo, umik embarga proti Kubi, odobritev uporabe vojaške sile zoper t. i. Islamsko državo in zaprtje zapora za teroristične osumljence v Guantanamu. To zadnje je sicer napovedoval že pred prevzemom predsedniške funkcije leta 2009 in tudi v prejšnjih govorih o stanju v državi, a so v zaporu še vedno 103 zaporniki.

Obama je še izrazil obžalovanje, da mu ni uspelo zmanjšati delitev v Washingtonu. Kongresnim voditeljem se je zahvalil za odgovorno potrditev proračuna, kar pa njegovim predhodnikom ni bilo treba delati, saj je bila potrditev proračuna samoumevna.

"Krizo je povzročil Wall Street"
Glede gospodarstva je Obama zagotovil, da verjame v trden zasebni sektor gospodarstva in v potrebo po odpravi odvečnih regulacij. "Vendar pa po letih rekordnih korporacijskih dobičkov delavske družine ne bodo dobile višjih plač, če dovolimo velikim bankam, da si same pišejo pravila na račun vseh drugih. Prejemniki bonov za hrano niso povzročili finančne krize, ampak je to storil Wall Street s svojo nepremišljenostjo. Priseljenci niso razlog za počasno rast plač," je poudaril. Ameriško gospodarstvo je označil za zdaj najtrdnejšo na svetu, priznal pa je, da je preveč bogastva na vrhu.

Omenil je tudi podnebne spremembe. "Pred 60 leti, ko so nas Rusi prehiteli v vesolju, se nismo prepirali o znanosti, ampak se odpravili na Luno. Če se kdo želi še naprej prepirati glede znanosti podnebnih sprememb, naj prosim izvoli. Ampak bo precej osamljen. Četudi ne bi šlo za preživetje planeta, zakaj bi zamudili priložnost, da bi ameriška podjetja proizvajala energijo prihodnosti?"

ZDA so najmočnejše in pika
Ameriško javnost je skušal prepričati, da so trditve republikanskih predsedniških kandidatov o zatonu ZDA pod njegovim vodstvom, neresnične. "Tako je tudi z retoriko o tem, da so naši sovražniki vse močnejši, Amerika pa vse šibkejša. ZDA so najmočnejša država na svetu in pika," je dejal Obama in omenil ankete, ki kažejo, da je ugled ZDA danes večji kot leta 2009.

Ob tem naj bi se Obama dobro zavedal, kako nevarni so časi. "Mednarodni sistem, ki smo ga zgradili po drugi svetovni vojni, skuša držati korak z novo realnostjo. Treba ga je spremeniti," je dejal.

"Če kdo dvomi o moji zavezi, naj vpraša Osamo bin Ladna"
Trditve, da gre za tretjo svetovno vojno, so v korist teroristom, ki so izprijene duše in jih je treba uničiti. "Vendar pa ne ogrožajo našega nacionalnega obstoja. To je zgodba, ki jo prodaja Islamska država za novačenje. Ni treba, da jih povzdigujemo. Gre za morilce in fanatike, ki jih je treba uničiti, in to delamo. Če kdo dvomi o moji zavezi, naj vpraša Osamo bin Ladna," je dejal. Ameriške posebne enote so namreč maja leta 2011 v Pakistanu ubile Osamo bin Ladna in še štiri ljudi, med njimi tudi njegovo ženo in enega od njegovih sinov.

Proti islamofobiji
Obama je dejal, da je treba zavrniti politiko, ki deli ljudi zaradi rase ali vere. "Svet nas spoštuje zaradi raznolikosti, odprtosti in spoštovanja ver. Če politiki žalijo muslimane, nismo varnejši, ampak gre za izdajo našega nacionalnega bistva." Kot je še dejal, to tudi otežuje doseganje ameriških ciljev po svetu.

Državljane je pozval, naj ne poslušajo le najskrajnejših glasov in ne obupajo, sicer bodo tisti z največ denarja in moči dobili še večji vpliv.

Republikanci odgovorili
Obamovemu govoru je sledil odgovor republikancev, ki ga je podala guvernerka Južne Karoline Nikki Haley, hči priseljencev iz Indije, ki je presenetljivo priznala, da del krivde za težave nosijo tudi republikanci. A le manjši del. Za porazno stanje gospodarstva, velik nacionalni dolg, slabo zdravstveno reformo, nemire po mestih, visoke davke in porabo, šibko vojsko in mednarodne sporazume, ki jih pozdravljajo v Teheranu in jim nasprotujejo v Izraelu, je krivdo pripisala Obami.

Izstopala je njena kritika "jeznih glasov" proti priseljencem, kar je letelo predvsem na vodilnega predsedniškega kandidata njene stranke Donalda Trumpa. "Vsak, ki trdo dela in spoštuje zakone, se mora počutiti dobrodošlega," je še povedala.

Obama s svojim zadnjim govorom o stanju v državi