Tahirijeva je pojasnila, da je odhod s pogajanj odvisen predvsem od pogovorov s predstavniki Evropske unije in ZDA. "Z mednarodno skupnostjo bomo analizirali smiselnost nadaljevanja pogajanj oziroma smiselnost prekinitve dialoga," je povedala Tahirijeva in dodala, da bodo nadaljnje korake, če bo Srbija še naprej nekonstruktivna, sprejeli v koordinaciji z EU-jem in ZDA.

Ob tem je Tahirijeva zatrdila, da se Priština z Beogradom ne namerava pogovarjati o problematiki carinskih točk na severu Kosova. "Mednarodni dejavnik je že večkrat zavrnil zahteve Srbije, da bi v dialog vključili tudi vprašanje carinskih točk," je povedala glavna pogajalka.

Kosovski Srbi vztrajajo na barikadah
Stanje na severu Kosova je trenutno razmeroma mirno, tamkajšnji Srbi pa kljub mrazu vztrajajo na barikadah na cestah proti mejnima prehodoma Jarinje in Brnjak na meji s Srbijo. Vztrajajo, da kosovski cariniki na teh dveh prehodih nimajo kaj iskati.

Mednarodne sile Kfor so v petek odstranile barikado pred Brnjakom, a so Srbi odgovorili s postavitvijo še večje ob sami administrativni meji s Srbijo. V Kforju so že zatrdili, da te barikade, ki je visoka okoli pet metrov, ne bodo odstranjevali, saj da je postavljena na ozemlju Srbije. Kosovski Srbi so na barikadah sprostili en vozni pas za vozila Kforja, vendar pa Kfor oskrbuje svoje enote na mejnih prehodih še vedno predvsem s helikopterji.

V Kforju zahtevajo, da bi moral prost prehod veljati tudi za pripadnike Eulexa, a Srbi tega ne dopuščajo, ker naj bi, kot trdijo, Eulex s pomočjo helikopterjev na blokirana mejna prehoda dovažal tudi kosovske carinike.

Stranke zahtevajo spremembo srbske politike do Kosova
V Srbiji se je medtem pojavila pobuda Liberalno-demokratske stranke (LDP) Čedomirja Jovanovića, Srbskega gibanja za obnovo (SPO) Vuka Draškovića in Socialdemokratske unije (SDU) Žarka Koraća za spremembo srbske politike do Kosova. "Srbija mora spremeniti svojo politiko, če želi v Evropo," so pozvali v resoluciji, ki so se ji že pridružile številne manjše stranke in nevladne organizacije.

"Kosovo že vse od vojne leta 1999 in kapitulacije (Beograda) ni več pod suverenostjo Srbije," izpostavljajo pobudniki in vladi očitajo, da z zahtevami po vrnitvi Kosova podpihuje protievropsko histerijo. Ob tem menijo, da srbske barikade na severu Kosova zavirajo tudi približevanje Srbije EU-ju, zaradi česar Srbija decembra morda ne bo dobila statusa kandidatke, kot je to predlagala Evropska komisija.

Tadić zavrnil pobudo
Srbski predsednik Boris Tadić je pobudo za spremembo srbske politike že zavrnil in dejal, da se strinja, da "politika na Kosovu ne more biti kamen okoli vratu, a tega vprašanja ne morejo rešiti z amputacijo dela telesa". Če bi sprejeli načrt, bi srbski narod iz Kosova v naslednjih treh desetletjih popolnoma izginil, je prepričan Tadić. Ob tem je dodal še, da nasprotovanje Srbije priznanju Kosova ne bo vplivalo na njeno približevanje EU-ju. "Prav tako je iluzija, da bo prišlo do pospešitve tega procesa, če bi Srbija res spremenila politiko do Kosova," je še prepričan Tadić.

Predsednik je zagotovil tudi, da se bo sam še naprej zavzemal za vključitev Srbije v EU, vendar pa bi Srbija po njegovem mnenju s spremembo politike do Kosova pokazala tudi svojo neverodostojnost. Po njegovih besedah vsi v Evropi priznavajo, da so interesi Srbije na Kosovu legitimni in zato nihče od Beograda tudi ne zahteva, da izrecno prizna Kosovo.