Porošenko je že podpisal pridružitveni sporazum. Foto: Reuters
Porošenko je že podpisal pridružitveni sporazum. Foto: Reuters
V državnih ustanovah v Lugansku in Donecku bodo lahko uporabljali ruski jezik in krepili dobre sosedske odnose z Rusijo. Foto: Reuters
Ukrajina
Ukrajinci si želijo konca spopadov. Foto: EPA
Strasbourg
Pred parlamentom v Strasbourgu je bilo tudi nekaj nasprotnikov oblasti v Kijevu. Foto: EPA

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je dejal, da bo Rusija v pred kratkim priključeno regijo poslala "večjo in samozadostno silo", predvsem zaradi nasilja na vzhodu Ukrajine in vojaške navzočnosti tujih sil.

Podpis pridružitvenega sporazuma
Napoved prihaja le malo po tem, ko sta ukrajinski parlament in Evropski parlament ratificirala pridružitveni sporazum Ukrajine z Evropsko unijo.

"Noben narod ni še nikoli plačal tako visoke cene, da bi postal evropski," je dejal ukrajinski predsednik Petro Porošenko in spomnil na žrtve protivladnih protestov, potem ko je novembra lani nekdanji predsednik Viktor Janukovič zavrnil omenjeni sporazum z EU-jem in se odločil za zbliževanje z Rusijo. "To je resnično zgodovinski trenutek, to je prava demokracija," pa je poudaril predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz.

Avtonomija in pomilostitev
Ukrajina je poleg ratifikacijskega sporazuma sprejela tudi zakona o posebnem statusu za vzhod države in pomilostitev separatistov, s katerima naj bi končali večmesečne spopade na vzhodu Ukrajine, ki so zahtevali najmanj 2.700 smrtnih žrtev.

V skladu z zakonom bi regiji Doneck in Lugansk za tri leta dobili večjo avtonomijo in s tem tudi začasno avtonomno vlado. V državnih ustanovah v teh regijah bi lahko uporabljali ruski jezik in krepili dobre sosedske odnose z Rusijo.

Pomoč za obnovo infrastrukture
Obljubljeni sta tudi pomoč pri obnovi infrastrukture, ki je bila poškodovana v spopadih, ter dostava gospodarske in humanitarne pomoči prebivalstvu. Kot so v ponedeljek zapisali na Porošenkovi spletni strani, bo zakon odprl pot decentralizaciji, a hkrati zagotovil suverenost, ozemeljsko celovitost in neodvisnost Ukrajine.

Ukrajinski poslanci so potrdili tudi zakon, ki predvideva amnestijo za "udeležence v dogodkih v regijah Doneck in Lugansk" in se nanaša tako na separatiste kot na vladne sile. Zakon iz kazenskega in upravnega pregona izključuje borce, z izjemo tistih, ki so zakrivili umore, posilstva in terorizem. Iz amnestije so izključeni tudi odgovorni za padec malezijskega letala, v katerem je julija umrlo 298 ljudi.

Zamik uveljavitve trgovinskega sporazuma
Sicer pa so bili ob podpisu pridružitvenega sporazuma Ukrajine z EU-jem številni evropski poslanci izrazili presenečenje in nezadovoljstvo zaradi zamika uveljavitve trgovinskega dela sporazuma, o katerem so bili zgolj obveščeni, vplivati pa nanj ne morejo.

EU in Ukrajina sta po menjavi oblasti v Kijevu marca najprej podpisala politični del sporazuma, junija pa še trgovinskega, ki je za Rusijo spornejši, saj se boji, da bi z odpravo carinskih ovir med Ukrajino in EU-jem proizvodi iz Unije preplavili ruski trg v škodo domače proizvodnje. Da bi pomiril Rusijo, ki je grozila s povračilnimi ukrepi, jo je EU ob podpisu trgovinskega dela sporazuma povabil na tristranske politične pogovore o izvajanju sporazuma, ki so prinesli petkov dogovor o zamiku uveljavitve trgovinskega dela sporazuma do konca leta 2015.

EU bo sicer v tem času še naprej izvajal enostranske začasne trgovinske ukrepe v korist Ukrajini, ki vključujejo odpravo uvoznih carin, prav tako se bodo nadaljevali pogovori o tem, kako nasloviti skrbi Rusije.

ZN: Iz Ukrajine je doslej zbežalo skoraj 370.000 ljudi
Zaradi spopadov med ukrajinsko vojsko in proruskimi uporniki je bilo na vzhodu Ukrajine z domov pregnanih skoraj 370.000 ljudi, poroča ZN. Zatekli so se v sosednje države, večina (okoli 326.000 ljudi) pa v Rusijo. Znotraj same Ukrajine je razseljenih 263.000 ljudi, ZN pa ocenjuje, da je število lahko še višje.

Tiskovni predstavnik za humanitarno pomoč ZN-a Jeans Laerke je dejal, da na območjih, ki so neposredno prizadeta zaradi ukrajinske krize, živi 5,1 milijona ljudi. V spopadih je do zdaj umrlo najmanj 2.900 ljudi.

Prekinitev ognja, ki je v veljavi od 5. septembra, po navedbah Laerka večinoma drži, čeprav "dnevno poročajo o posamičnih kršitvah". Na nemirnem območju je bilo slišati topniško obstreljevanje, v katerem so bili po navedbah lokalnih oblasti v Donecku v ponedeljek ubiti štirje civilisti, še pet ljudi je bilo ranjenih. Nekaj kilometrov od doneškega letališča je bilo v hudem bombardiranju v nedeljo ubitih šest civilistov. Nedelja je bila najbolj krvav dan od začetka veljave krhkega premirja.

Ratificiran pridružitveni sporazum
EP in Kijev ratificirala pridružitveni sporazum
Ratificiran pridružitveni sporazum
EP in Kijev ratificirala pridružitveni sporazum