"Rusija mora razmišljati, kako bo zmanjšala grožnjo svoji nacionalni varnosti," je v Moskvi po srečanju z ruskimi vojaškimi poveljniki dejal Putin, ki se je tako odzval na četrtkovo uradno aktiviranje protiraketnega ščita Nata v romunskem Deveselu. Ščit po Putinovih besedah spodbuja oboroževalno tekmo, večji vojaški izdatki pa so po njegovem mnenju potrebni, da bi tako nevtraliziral grožnje, ki jih za Rusijo predstavlja ščit.

Putin je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass ocenil, da aktiviranje radarskega sistema v Romuniji, ki naj bi odkrival morebitne balistične rakete, uperjene proti Evropi, močno zapleta mednarodni položaj Rusije.

ZDA so s tem ščitom prekršile dvostranski sporazum z Rusijo o balističnih raketah kratkega in srednjega dosega (t. i. sporazum INF) iz leta 1987, je opozoril ruski predsednik. "Ko so se ZDA umaknile iz sporazuma o protibalističnih raketah (ABM), je bil storjen prvi korak k rušenju strateškega ravnotežja sil v svetu. Zdaj je bil storjen drugi udarec sistemu mednarodne varnosti," je dejal Putin.

Ob tem je ZDA obtožil, da ponovno obujajo evropska raketna izstrelišča za balistične rakete kratkega in srednjega dosega. Delo na teh območjih "poteka s pospešenim ritmom, Rusija pa na to ne more vplivati", je dejal.

"Nihče se ne odziva na naše prošnje"
Putin je tudi povedal, da je Rusija dala niz predlogov o sodelovanju pri raketni obrambi, ki pa so bili vsi zavrnjeni. "Nihče se na naše pobude za sodelovanje na tem področju ne odziva na profesionalen in primeren način," je še dejal Putin in dodal, da bo Rusija "naredila vse za ohranitev strateškega ravnovesja sil, ki je najbolj zanesljiv porok pred velikimi vojaškimi spopadi".

Putin je sicer zatrdil, da se Rusija ne bo pustila potegniti v novo oboroževalno tekmo. "Šli bomo po svoji poti. In bomo zelo pazljivi," je dejal.

ZDA in Nato poskušajo pomiriti Moskvo
ZDA in Nato sicer zatrjujejo, da protiraketni ščit ni uperjen proti ruskim balističnim raketam, ampak proti tistim, ki bi morda priletele iz t. i. odpadniških držav.

Sistem naj bi sicer temeljil na visoko zmogljivih radarjih, ki so sposobni zaznati izstrelitev balistične rakete. Senzorji nato spremljajo trajektorijo rakete, prestrezne rakete pa jo po možnosti še v vesolju uničijo.

Prestrezne rakete naj bi bile nameščene tudi na vojaških ladjah oziroma na raketnih križarkah tipa Aegis, ki bodo stražile v Sredozemskem morju, glavna baza teh prestreznih raket pa bo v oporišču na zahodu Romunije.

Nato gradi novo oporišče na Poljskem
Kljub ostremu nasprotovanju Rusije pa je Nato še eno tovrstno oporišče začel graditi na Poljskem. Polnooperativno naj bi bila v letu 2018. Baza protiraketnega ščita bo stala v poljskem letalskem oporišču v kraju Redzikowo na severu države, le 250 kilometrov stran od ruske eksklave Kaliningrad.

V tem oporišču bodo namestili 24 prestreznih raket tipa SM-3, v Deveselu, ki gosti glavni radar ščita, pa jih je nameščenih 12, poroča francoska tiskovna agencija AFP.