Ruska opozicija trdi, da volitve niso bile poštene. Na osrednjem Puškinovem trgu v Moskvi se je po podatkih opozicije zbralo 20.000 ljudi, ki zahtevajo nove volitve. "Zahtevamo konec politične represije, preiskavo množičnih prevar ter predčasne parlamentarne in predsedniške volitve," je dejal vodja opozicije Vladimir Rižkov in prebral skupno izjavo, v kateri napovedujejo nadaljevanje protestov, dokler njihove zahteve ne bodo izpolnjene.

Prijavljene demonstracije je spremljalo približno 12.000 policistov, ki so aretirali več deset ljudi, med njimi vodjo skrajne levice Udalcova in Navalnija, ki je bil 15 dni v priporu decembra zaradi protestov po parlamentarnih volitvah.

V središču Moskve se je v podporo Putinu zunaj kremeljskih zidov po navedbah policije zbralo okoli 15.000 ljudi. Udeleženci so nosili zastave vladajoče stranke Enotna Rusija ter napise "Putin je naš predsednik" in "Za Putina. In pika".

Policija aretirala več kot 100 protestnikov
Protestniki so se na pobudo gibanja Druga Rusija zbrali tudi pred sedežem državne volilne komisije. Policija je sporočila, da je aretirala vodjo gibanja Eduarda Limonova in 50 njegovih privržencev, medtem ko je stranka navedla, da je bilo aretiranih okoli 100 ljudi.

Opozicijski protest je potekal tudi v Sankt Peterburgu, kjer je policija aretirala nekaj deset ljudi, med njimi tudi predstavnike liberalne stranke Jabolko. Protesta v središču drugega največjega ruskega mesta se je udeležilo okoli 1.500 ljudi.

Norčevanje iz Putinovih solz
Na shodih opozicije so se protestniki tudi jezili ali pa norčevali zaradi Putinovih solz. Putinu so se namreč v nedeljo med nagovorom množici po objavi izidov orosile oči, kar je sam pozneje pripisal vetru. Opozicijski voditelj Vladimir Menšov je tako shod v ruski prestolnici postavil pod slogan "Moskva ne verjame solzam". Tudi udeleženci shoda so nosili transparente z napisi, kot je "Moskva ne verjame krokodiljim solzam". Udeleženci so se iz Putina norčevali tudi z besedami, da ni šlo za solze, temveč za kapljanje iz botoksa, šale o tej temi pa so zaokrožile tudi na Twitterju.

Ruska volilna komisija je Putina tudi uradno razglasila za zmagovalca. Dobil je 63,75 odstotka glasov, na drugo mesto se je uvrstil vodja komunistov Genadij Zjuganov, ki je zbral 17,19 odstotka glasov. Preostali trije kandidati so prejeli manj kot deset odstotkov glasov. Volitev se je po podatkih osrednje volilne komisije udeležilo 65,3 odstotka od okoli 110 milijonov volilnih upravičencev.

Podpora Putinu sicer ni bila enotna po vsej državi. Na severnem Kavkazu so zanj glasovali tako rekoč vsi, v največjih mestih Moskvi in Sankt Peterburgu pa je precej izgubil v primerjavi z letom 2004, ko je bil drugič izvoljen za predsednika. V prestolnici je Putina podprlo 47,06 odstotka volivcev, leta 2004 pa 68,6 odstotka. V rodnem Sankt Peterburgu je zanj glasovalo 58,78 odstotka volivcev, precej manj kot leta 2004, ko je zbral 75 odstotkov glasov.

V Moskvi in Sankt Peterburgu so volivci precej glasov namenili multimilijarderju Mihailu Prohorovu - v Moskvi ga je glede na začasne izide podprlo 20,36 odstotka volivcev, v Sankt Peterburgu pa 15,52 odstotka.

Precej bolje se je Putin odrezal v odročnih predelih Rusije. V regiji Tiva na jugovzhodu Sibirije je dobil natanko 90 odstotkov volivcev. Zelo visoko podporo je požel tudi v republikah na Severnem Kavkazu. V Čečeniji, kamor je Putin leta 1999 poslal vojsko v boj proti tamkajšnjim upornikom, naj bi v nedeljo zanj glasovalo neverjetnih 99,76 odstotka volivcev, na volišča pa jih je prišlo 99,61 odstotka. Drugi kandidati so dobili manj kot po 200 glasov podpore.

Pozivi k preiskavi
"Čeprav so oblasti sprejele nekatere ukrepe za izboljšanje preglednosti volitev, še vedno ostaja dvom o integriteti volilnega procesa," je zapisala vodja opazovalcev OVSE-ja Heidi Tagliavini. Ob tem je pozvala k preiskavi očitkov o volilnih kršitvah. "Bistvo volitev je, da izid ne sme biti gotov. A v Rusiji ni bilo tako," pa je dejal vodja delegacije parlamentarne skupščine OVSE-ja, Hrvat Tonino Picula.

Po besedah vodje delegacije parlamentarne skupščine Sveta Evrope Tinyja Koxa pa na volitvah ni bilo prave konkurence.

Negativna ocena štetju glasovnic
Volitve so zaznamovale resne kršitve pri štetju glasovnic, predvolilna kampanja pa je bila očitno v korist enemu kandidatu - Putinu, so poudarili opazovalci OVSE-ja. Kot so še poudarili opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, so skoraj na tretjini volišč, kjer so delovali, zaznali "postopkovne nepravilnosti" pri štetju glasovnic, zato so volitve na teh voliščih ocenili negativno.

Kamere "metanje peska v oči"
Po navedbah organizacije Golos, ki je opazovala volitve, so med drugim opazili številne primere, ko so se volivci vozili z avtobusi in množično volili na več voliščih. Ugotovili naj bi tudi številne primere dodajanja glasovnic v volilne skrinjice - enega je na volišču v Dagestanu posnela tudi spletna kamera, posnetek pa je bil v nedeljo objavljen na strani YouTube.

Oblasti so sicer na vsa volišča - skupno jih je več kot 90.000 - za tokratne volitve namestile varnostne kamere, ki naj bi volivce prepričale, da ne bo nepravilnosti. Pripravili so tudi prozorne volilne skrinjice. A opozicija trdi, da so bili ti ukrepi le "metanje peska v oči".

Več kot 4.000 kršitev?
O nepravilnostih govorijo tudi nekateri Putinovi protikandidati. Drugouvrščeni Zjuganov je volitve tako že v nedeljo označil za "nepoštene, absolutno nepravične in prezira vredne". Prohorov je na spletnem socialnem omrežju Twitter zapisal, da so njegovi privrženci, ki so bili skrivaj opazovalci volitev, opazili več kot 4.000 primerov nepravilnosti na voliščih.

Če se bo izkazalo, da trditve o nepravilnostih držijo, bo to po mnenju analitikov spodkopalo legitimnost Putinove zmage in na ulice pognalo še več ljudi kot po decembrskih volitvah. Po mnenju analitikov bi bili lahko protesti, ki potekajo na Puškinovem trgu v Moskvi, pomemben kazalnik, kakšna bo nadaljnja usoda demonstracij v Rusiji, ki so bile po lanskih parlamentarnih volitvah najbolj množične po letu 1991.

Mediji o zmagi
Medtem ruski tisk opozarja, da je Putin na volitvah sicer prepričljivo zmagal, a se bo moral v novem mandatu spoprijeti z izgubo legitimnosti. Putin je zmagal z veliko prednostjo, a oblastem ni uspelo povečati svoje legitimnosti, ki so jo načeli protesti v zadnjih mesecih, je zapisal časnik Vedomosti.

Po pisanju opozicijske Nove Gazete je za Putina konec počitka - "Lahko zmagaš na volitvah, a ne moreš ljudi vleči za nos". Nova Izvestja pa meni, da lahko slavi tudi civilna družba, saj "bo moral nekdanji agent KGB-ja od zdaj upoštevati tudi mnenje manjšine". Da je za Rusijo nastopil trenutek resnice, pa piše Rosiska Gazeta.

Mešani odzivi iz tujine
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Catherine Ashton je pozvala Rusijo, naj preuči "pomanjkljivosti" na volitvah. V uradu Ashtonove delijo pomisleke opazovalcev, ki so na volitvah v Rusiji opazili nepravilnosti.

Nekoliko zadržani so tudi v nekaterih evropskih državah. V Franciji so za zdaj glede Putinove volilne zmage navedli le, da so jo "zaznali", hkrati pa poudarili, da preučujejo tudi poročilo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki je na volitvah zaznala nepravilnosti.

Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je napovedal, da namerava Nemčija po zmagi Putina nadaljevati strateško partnerstvo z Rusijo. Poleg gospodarskih imata državi tudi močne skupne varnostne interese, je dodal. Nemška vlada bo skupaj z novim predsednikom Putinom še naprej pomagala pri modernizaciji Rusije, predvsem pri gradnji struktur pravne države, je še povedal Westerwelle.

V uradu britanskega premierja Davida Camerona so zapisali, da je izid volitev kljub "težavam", ki jih je zaznal OVSE, jasen.

Kitajska je medtem Putinu že čestitala za zmago. Kitajsko zunanje ministrstvo je ob tem izrazilo prepričanje, da bo Rusija ohranila socialno in politično stabilnosti, nadaljevala gospodarski razvoj ter igrala večjo vlogo v mednarodnih zadevah. Kitajska tiskovna agencija Šinhua pa je poudarila, da bo Putinova zmaga še okrepila že tako tesne odnose med država. Kitajska je od leta 2010 prvi trgovinski partner Rusije.

Srbski predsednik Boris Tadić je ob čestitki Putinu za zmago izrazil željo po nadaljnji krepitvi odnosov z Rusijo, zgodovinsko zaveznico Srbije. Ob tem je Tadić poudaril, da je strateški cilj Srbije postati članica EU-ja.

Putin na čelu do 2024?
59-letni Putin, nekdanji tajni agent, ki je bil ruski predsednik že med letoma 2000 in 2008, se bo tako po štirih letih na položaju premierja znova vrnil v Kremelj. Nedavne spremembe ustave so predsedniški mandat podaljšale s štirih na šest let, kar ob možnosti dveh zaporednih mandatov v teoriji pomeni, da bi Putin lahko na čelu Rusije ostal do leta 2024.