Republikanski kandidati Rick Santorum, Ron Paul, Rick Perry, Mitt Romney, Herman Cain, Newt Gingrich, Michele Bachmann in Jon Huntsman pred začetkom debate. Foto: EPA
Republikanski kandidati Rick Santorum, Ron Paul, Rick Perry, Mitt Romney, Herman Cain, Newt Gingrich, Michele Bachmann in Jon Huntsman pred začetkom debate. Foto: EPA
Herman Cain in Newt Gingrich
Cain se je po poročanju tujih medijev odrezal najslabše, Gingrich pa bolje, in trenutno tudi vodi v javnomnenjskih raziskavah. Foto: EPA

Pred občinstvom zunanjepolitičnih strokovnjakov se je osem republikanskih kandidatov na televiziji CNN spopadlo v debati o nacionalni varnosti, zunanji politiki in izzivih, ki čakajo ZDA, kjer so govorili predvsem o Afganistanu in Pakistanu, o krčenju vojaškega proračuna, o Iranu in njegovem jedrskem programu, varnosti na mejah, priseljencih ter drugih pomembnih zunanjepolitičnih temah.

Debata je pokazala velike razlike v republikanski stranki glede vprašanj, kako se spopasti z nacionalnimi izzivi preko svojih meja. Tokrat so do izraza prišli manj populistični kanidati, kot je nekdanji guverner Utaha Jon Huntsman, dobro se je odrezal tudi trenutno vodilni v javnomnenjskih raziskavah, nekdanji vodja republikanske večine v predstavniškem domu Newt Gingrich, najslabše pa sta jo odnesla guverner Teksasa Rick Perry in poslovnež iz Georgije Herman Cain.

Umik iz Afganistana da ali ne?
Huntsman je zagovarjal čim hitrejši umik večine ameriških vojakov iz Afganistana in nadaljevanje boja proti teroristom s posebnimi enotami in brezpilotnimi letali, tu pa mu je nasprotoval nekdanji guverner Massachusettsa in dosedanji vodilni Mitt Romney, ki vojakov ne bi umaknil od nikoder, še posebej pa ne iz Afganistana.

Glede Pakistana je bila najbolj glasna kongresnica iz Minnesote Michele Bachmann, ki se je zavzela, da v države, kot je Pakistan, ne bi več pošiljali denarja, dokler na prvo mesto ne postavijo ameriških interesov. Opozorila je, da ima Pakistan jedrsko orožje.

Glede napada na Iran ni jasnega odgovora
Do napada na Iran zaradi jedrskega programa se ni jasno opredelili nihče, Gingrich pa je dejal, da bi to storil le v skrajni sili in z jasnimi zagotovili, da bi s tem zamenjali tudi režim. Za utrjevanje sedanjega režima v Teheranu pa Gingrich "ne bi odmetaval ameriških bomb". Perry se je zavzel za sankcije proti centralni banki Irana, česar si administraciji predsednika Baracka Obame in nekdanjega predsednika Georgea Busha nista storili.

Kandidati so spregovorili tudi o krčenju vojaškega proračuna za zmanjšanje primanjkljaja, kjer sta le Huntsman in Gingrich menila, da je treba varčevati tudi pri vojski. Romney bi vojaški proračun le povečal, kongresnik iz Teksasa Ron Paul pa je dejal, da sploh ni govora o znižanju vojaškega proračuna, ampak o upočasnitvi rasti tega proračuna, zato je svoje kolege pozval, naj ne jokajo za prazen nič.

Glede domoljubnega zakona, ki so ga sprejeli po terorističnih napadih 11. septembra 2001 in ki daje organom pregona večja pooblastila, sta si v lase skočila Gingrich in Paul. Prvi bi zakon še zaostril, Paul pa je dejal, da je zakon nedomoljuben, saj žrtvuje državljanske svoboščine, za katere so se bojevali od ustanovitve ZDA dalje.

Gingrich ne bi izgnal priseljencev, ki so koristni
Na področju nezakonitega priseljevanja se je Gingrich zavzel za humani pristop k politiki priseljevanja, kar je v nasprotju s stališči bolj konservativnih aktivistov, ter poudaril pomen strogega nadzora na meji z Mehiko in kaznovanja tistih, ki zaposlujejo nezakonite priseljence. Ob tem je izrazil sočutje s tistimi, ki so v državo vstopili nezakonito, a so pozneje postali pomembni člani družbe, in se zavzel za to, da jih ne bi izgnali.

Vsi kandidati so se zavzeli za to, da bi pospešili priseljevanje visoko izobraženih tujcev, kjer pa so pozabili na milijone, ki po ZDA čistijo hotelske sobe, restavracije, gradijo hiše, kuhajo in strežejo hrano in skrbijo za bolnike, brez katerih bi bila država ohromljena.

Nekdanji senator iz Pensilvanije Rick Santorum je dejal, da bi njegova administracija uvedla podrobnejši pregled muslimanov na letališčih, pri tem pa ga je podprl tudi poslovnež Cain. "Če pogledate ljudi, ki nas skušajo pobiti, ni težko ugotoviti, da to potrebujemo," je dejal Cain.

Prvo mesto na lestvici prevzel Gingrich
Osmerica je predsednika Obamo obtožila, da vodi mlačno zunanjo politiko, zaradi katere so ZDA šibkejše, niso pa omenjali smrti Osame bin Ladna, podaljšanja veljavnosti domoljubnega zakona in ohranitve Guantanama, tem, ki so pridobile tudi priznanje republikanske stranke. Kritika Obame je bila tokrat šibkejša kot v prejšnjih debatah.

Po raziskavi javnega mnenja, ki jo je CNN objavil na večer debate, vodi Gingrich s 24 odstotki podpore, 20 odstotkov ljudi pa podpira Romneyja, ki za nominacijo republikanske stranke kandidira že drugič in je doslej vodil v javnomnenjskih raziskavah.