Vaša ocena: 
Ocena 4,5 od 59 glasov
Ocenite to novico!
| Bo Medvedjev odstavil premierja Putina? Tukaj se bo videlo, kako resno je mislil s svojim nastopom in s svojimi načrti, da se malce distancira od Putinove politike. | ||
| O odnosu med Putinom in Medvedjevom | ||
| Rusija je vendarle še zmeraj ena avtoritarna država, kjer se vse diktira z vrha in je vsaka iniciativa od spodaj nezaželena. | ||
| O načinu vladanja v Rusiji | ||
| V desetih letih Putinove vladavine, ki se zdaj nadaljuje z njegovim predsedovanjem vladi, so izginile neodvisne televizije, neodvisnih časopisov skorajda ni in edina izjema ter svetli otok je morda Nova gazeta. | ||
| O ruskih medijih | ||
| V vsakem avtoritarnem režimu vedno najdejo svoj prostor skrajne desničarske organizacije, ker to do neke mere ustreza vladajoči politiki. | ||
| O vlogi skrajnih desničarskih gibanj | ||
| Ta konfliktna ruska politika na severnem Kavkazu izvira še iz carskih časov, ko so Kavkaz obravnavali kot kolonijo, in to delajo še danes. | ||
| O ruski politiki na Kavkazu | ||
| Vlada vlaga denar v krepitev lastne oblasti, in ne v ljudi. To je treba povedati Rusiji. | ||
| O zmotah ruske vlade | ||
| Ampak kot opozarjam: posli da, plin da, toda ob nenehnem opozarjanju na demokratične deficite, človekove pravice in svobodo tiska. | ||
| O odnosih med Slovenijo in Rusijo | ||
| Menim, da bi Slovenija morala najti neko rešitev in reči Rusom ne, še preden pride. | ||
| O novem ruskem veleposlaniku | ||
| Jaz Rusijo in ruski narod izjemno spoštujem, tudi zaradi nesrečne zgodovine. | ||
| Odgovor Sobana svojim kritikom | ||
Doku Zavgajev je v vseh pogledih sporna osebnost in njegovo vlogo v čečenski vojni lahko primerjamo z vlogo Radovana Karadžića v vojni v BiH-u, je o novem ruskem veleposlaniku dejal Branko Soban.
Z nekdanjim dopisnikom Dela v Moskvi in dobrim poznavalcem razmer v Rusiji se je MMC pogovarjal o vrsti aktualnih vprašanj. Od odnosa med Putinom in Medvedjevom, gospodarske navezanosti na izvoz energentov do spoštovanja človekovih pravic, vloge Rusije v svetu, in seveda o slovensko-ruskih odnosih ter spornem imenovanju spornega ruskega veleposlanika.
Po zamenjavi oblasti se je zdelo, da vse niti vladanja ostajajo v Putinovih rokah , a v nedavnem govoru v dumi in kritikah na račun vladajoče stranke, ki jo vodi Putin, je Medvedjev nakazal odmik od svojega mentorja. Ali gre res za "mehkejšo" politiko Medvedjeva v primerjavi s "trdo linijo" Putina ali je v ozadju vseeno skrbno izdelan načrt vladanja obeh akterjev?
Dejstvo je, in o tem priča tudi zgodovina, da v Rusiji ne more biti dvovladja. Gospodar je lahko samo eden. Po spletu naključij in ustave se je na zadnjih volitvah zgodilo, da je moral Putin po dveh mandatih oditi in je bilo treba najti novega predsednika. Vsa oblast je v bistvu ostala v Putinovih rokah, ampak prav ti zadnji pogumni nastopi Medvedjeva kažejo, da mu je kot mlademu izobražencu in pravniku, ki nima KGB-jevske preteklosti, nekako dovolj tega življenja v senci. Imel je dva pogumna nastopa, najprej septembra članek »Rusija naprej« in nato letni govor pred poslanci obeh domov ruskega parlamenta, ki ga je mogoče razumeti kot hudo kritiko premierja Putina. Očitno je, da hoče Medvedjev v Rusiji nekaj spremeniti in jo modernizirati. Problem je, kdo bo v tej bitki močnejši. Medvedjev se je s svojim nastopom pokazal kot zelo pogumen, ampak vprašanje je, ali ima dovolj poguma in moči. Kajti moč je vseeno skoncentrirana v Putinu. Na primer: Medvedjev ima kot predsednik države ogromna pooblastila, ki mu jih daje ustava in ki sta jih prejšnja predsednika Jelcin in Putin tudi izkoriščala. Eno od pooblastil je tudi odstavitev premierja. Bo Medvedjev odstavil premierja Putina? Tukaj se bo pokazalo, kako resno je mislil s svojim nastopom in s svojimi načrti, da se malce distancira od Putinove politike.
Glede prihodnjih predsedniških volitev so napovedi zelo tvegane. Po dosedanjem dogajanju je mogoče sklepati, da bo Putin vnovič kandidiral za predsednika države, saj je to premierstvo nekako odmor med dvema mandatoma. Ta drugi mandat je seveda privlačnejši, saj so s spremembo ustave podaljšali njegovo trajanje. Čeprav je težko napovedovati, kaj bo na prihodnjih volitvah, pa je dejstvo, da sta Medvedjev in Putin o tem že razpravljala, in očitno je, da Medvedjev tudi razmišlja o drugem mandatu. Ampak kot pravim, do volitev se bo še marsikaj zgodilo in na volitvah se bo videlo, kje je prava moč in ali bo Putin šel na volitve. Oba ne moreta, to je dejstvo. Takrat bo dokončno jasno, koliko moči in vpliva ima Medvedjev ter kako resni so bili njegovi govori in kritike Putinove vlade. Zadnji govor pred poslanci parlamenta je bil namreč huda kritika Putinove vlade, ki da malo naredi za spremembe in Rusijo vleče nazaj. V zadnjih desetih letih pod Putinom namreč Rusija ne napreduje, ampak nazaduje.
Rusko gospodarstvo se ima za preživetje burnega prehoda iz planskega v tržni sistem pred dvajsetimi leti in za znaten napredek v zadnjih letih zahvaliti predvsem pridobivanju energentom. Kako zanesljiva je odvisnost od ene panoge in kakšne neizkoriščene alternative energetskim poslom se sploh ponujajo ruskemu gospodarstvu?
Dejstvo je, da je rusko gospodarstvo, in tako je bilo tudi v Sovjetski zvezi, preveč odvisno od surovin. Z zlomom Sovjetske zveze so se začele neke reforme, ki pa niso prišle daleč, tudi zaradi nenehnih sprememb vlad. Samo Jelcin je v kratkem času zamenjal pet vlad, in to prakso je pozneje nadaljeval tudi Putin, toda reform od nikoder. Reform ni bilo tudi zaradi izjemnega porasta cen nafte in plina. Zaradi tega zlatega dežja naftnih in plinskih dolarjev ni bilo reform, ki so nujne. Vse rusko gospodarstvo temelji na surovinah – nafta, plin, diamanti. In namesto da bi Rusija brusila diamante, prodaja kamne, brusijo pa jih drugje in zaslužijo stokrat več. Ali pa les. Rusija ima ogromno lesa in namesto da bi izdelovala kakovostno pohištvo, prodajajo les Finski in Švedski, ki končne izdelke prodajata po dvajsetkrat višji ceni. Rusija tukaj ne zna in treba bi bilo nekaj dramatično spremeniti. In Medvedjev ima prav, ko se sprašuje, kako to narediti, saj je Rusija vendarle še zmeraj avtoritarna država, kjer se vse diktira z vrha in je vsaka iniciativa od spodaj nezaželena. Se pravi, spremeniti je treba Rusijo v celoti in seveda poslušati glasove drugih. Opozicije ni. V opoziciji so tudi ekonomisti, ki pa ne pridejo do besede, saj opozicija ni zastopana v parlamentu in nima besed nikjer drugje. Tukaj se vidi, kako je Putin načrtno onemogočal opozicijo. Pod Jelcinom je bil prag za vstop v parlament pet odstotkov in takrat je bila opozicija še zastopana v parlamentu, pri čemer imam v mislih demokratično opozicijo, saj so zdaj edina opozicija komunisti. To je paradoks par exelllence, medtem ko liberalne opozicije ni, za kar se gre zahvaliti Putinu, saj so med njegovim predsedovanje volilni prag dvignili na sedem odstotkov kljub priporočilom Sveta Evrope, ki pravi, da je treba volilni prag zniževati, da je v parlamentu zastopanih čim več strank. Opozicija v Rusiji nima nobene besede in oblast je začela onemogočati nevladne organizacije, tako civilna družba danes v Rusiji ne deluje in težave za delovanje so ogromne. Kdor koli kaj reče proti režimu, je sovražnik naroda. Zato je treba spremembe začeti pri vrhu.
Rusija se ravno ne more pohvaliti s spoštovanjem človekovih pravic in svobodo medijev. S prihodom Medvedjeva naj bi se to spremenilo in zasukalo v bolj demokratično smer. Ali lahko resnično že govorimo o spremembah na tem področju in kakšno je pravzaprav današnje stanje?
Svoboda tiska je v bistvu je temeljna svoboščina današnjega demokratičnega sveta in svobode v Rusiji ni, čeprav je stanje tudi v nekaterih demokratičnih državah kritično, ampak v Rusiji je pa naravnost katastrofalno. V desetih letih Putinove vladavine, ki se zdaj nadaljuje z njegovim predsedovanjem vladi, so izginile neodvisne televizije, neodvisnih časopisov skorajda ni in edina izjema ter svetel otok je morda Nova gazeta, kjer je delovala Ana Politkovska. To je eden redkih časopisov, ki si še upa kritizirati oblast, seveda za strahotno ceno, saj so bili ubiti že trije novinarji Nove gazete. Ta »otok« je v bistvu nekako nedotakljiv in si ga ne upajo napadati, saj sta solastnika Aleksander Lebedev in Mihail Gorbačov. Prav po zaslugi zadnjega lahko Nova gazeta še živi. Napad na časopis bi bil napad na Gorbačova, ki je v svetu vendarle avtoriteta.
Številne organizacije za človekove pravice opozarjajo na nevaren porast skrajnih desničarskih gibanj v Rusiji. Vsako leto lahko opazujemo nasilje nad udeleženci Parade ponosa, prebiramo o napadih desničarjev na priseljence s Kavkaza, iz osrednje Azije ali z drugih celin, in konec koncev so za umor odvetnika Stanislava Markelova in novinarke Anastasie Baburove nedavno kot osumljence prijeli pripadnike ruskih nacionalistov. Kako alarmantno je stanje in kako, če sploh, se oblast bojuje proti temu?
Novice, ko umirajo taki ljudje, me vedno prizadenejo. Markelov, ki sem ga osebno poznal, in Baburova sta umrla prav zaradi tega, ker sta raziskovala en tak primer ekstremistov in nacionalistov. V vsakem avtoritarnem režimu vedno najdejo svoj prostor take skrajne desničarske organizacije, ker to do neke mere ustreza vladajoči politiki – namesto oblasti zatirajo drugače misleče. Stvar je resna, ampak ni dramatična, ker te skrajne organizacije vseeno niso tako močne, da bi bilo treba v Rusiji biti plat zvona, je pa res, da oblast naredi premalo, da bi omejila ali celo prepovedala njihovo delovanje. Tukaj so premalo odločni. Zelo odločni so, ko je treba prepovedati kakšen opozicijski časopis ali omejiti nevladne organizacije, tukaj pa take odločnosti ni.
S prihodom Putina po negotovih Jelcinovih letih je Rusija spet pridobila veljavo v mednarodnih odnosih in Kremelj je večkrat jasno pokazal, da želi državo spet popeljati do statusa velesile. Kakšna je po vašem mnenju danes vloga Rusije na svetovnem političnem prizorišču in v katero smer se bo ta razvijala?
Po zlomu Sovjetske zveze, ko se je vse sesulo – gospodarstvo, država, kultura in znanost, se je Rusija korak za korakom začela pobirati, kar je dobro, že zaradi standarda ljudi, ki je izredno slab. Najbolj se je postavila na noge, ko so cene surovin dramatično poskočile. Zdelo se je, da se je Rusija dokončno izvlekla iz gospodarske stagnacije in iz dolgov, ki so strahotni. Rusija je naenkrat zmogla poravnati vsa posojila Pariškemu klubu in ni najemala novih posojil IMF-a in Svetovne banke, od katerih je bila odvisna. S tem ko se je postavljala na noge, je postopoma pridobivala tisto nekdanjo samozavest in tukaj je Putin naredil ogromno za ponovno uveljavitev Rusije na svetovnem odru. Ker ambicije Rusije so jasne. Rusija hoče biti velesila kot nekoč, kar je Putin v dialogu z vsemi svetovnimi voditelji jasno pokazal, in svet se je zaradi ruskega jedrskega orožja ter ruskih surovin temu primerno tudi začel obnašati. V odnosu do Rusije menim, da predvsem Evropska unija dela veliko napako, ker prav zaradi sebičnih gospodarskih interesov, zlasti plina, premalo opozarja na spoštovanje človekovih pravic, ki jih Rusija kot članica Sveta Evrope in podpisnica evropske konvencije o človekovih pravicah preprosto mora spoštovati. Rusija je in mora biti enakovreden partner v mednarodnih odnosih, ampak je treba nenehno opozarjati na demokratične deficite in človekove pravice in tudi na zgrešene prioritete Putinovega vodstva. Ogromno namreč vlaga v posodobitev vojske, ne pa v standard ljudi. Vlaga denar v krepitev lastne oblasti, in ne v ljudi. To je treba povedati Rusiji.
Čečenska prestolnica Grozni ima danes povsem drugačno podobo in ne spominja več na nekdanje od spopadov "prerešetano" mesto. A za svetlejšo podobo se vseeno skrivajo nič kaj svetlejše razmere, saj so v Čečeniji tako kot še drugod na Kavkazu ugrabitve, umori in izsiljevanja še vedno stalnica. Kakšna je danes kremeljska politika do nemirnih ruskih kavkaških republik? Ali so na obzorju kakšne pozitivne spremembe?
Središče Groznega danes res ponuja drugačno podobo, kot jo je po koncu prve čečenske vojne leta 1996 in ob drugi vojni pred desetimi leti, ampak samo središče. Zunaj središča so še vedno ruševine, ker obnova polmilijonskega mesta ogromno stane in denarja za take stvari v Rusiji vedno primanjkuje, saj ga Moskva potrebuje za nove vojne, kot je na primer v Gruziji, in grožnje Ukrajini. Moskva je letos razglasila konec protiteroristične operacije v Čečeniji, a tam miru ni in vojna se nadaljuje. Problem Rusije je, da se je ta kriza iz Čečenije širi na ves severni Kavkaz. Danes je kot v Čečeniji veliko huje v Ingušiji, ki je nenehno na robu vojne, in v Dagestanu, ki je še večji kot Čečenija. Širi se tudi preko meja in le malokdo v Evropi ve, da obstaja neposredna povezava med vojno v Čečeniji in vojno v Gruziji. Gruzija je bila namreč v času oblasti Zvijada Gamsahurdije edina država na svetu, ki je priznala neodvisnost Čečenije. Že od leta 1991 so odnosi med Moskvo in Tbilisijem slabi in nenehno na robu konflikta, do katerega je prišlo lani z ruskim vdorom na gruzijsko ozemlje. S tem se kažejo dvojni standardi ruske politike. Pred kratkim sem se v Tbilisiju pogovarjal z Eduardom Ševarnadzejem in tudi on pravi, da če Moskva prizna neodvisnost Južne Osetije in Abhazije, zakaj ne prizna neodvisnosti Čečenije, Ingušije in Dagestana, kjer živi bistveno več ljudi. Ta konfliktna ruska politika na severnem Kavkazu izvira še iz carskih časov, ko so Kavkaz obravnavali kot kolonijo, in to delajo še danes.
Slovensko-ruski odnosi so s podpisom sporazuma o Južnem toku in z medsebojnimi predsedniškimi ogledi nogometnih tekem očitno dobili nov zagon. Kakšno razliko opazite vi med preteklimi in današnjimi odnosi med državama?
Odnosi med Slovenijo in Rusijo so normalni odnosi kot med vsemi suverenimi državami sveta, čeprav je tukaj nekaj nenavadnega. Slovenija in Rusija sta v bistvu eni redkih evropskih držav ali pa držav sveta, kjer še vedno ni bilo uradnega obiska slovenskega predsednika v Moskvi in ne uradnega obiska ruskega predsednika v Sloveniji. To se v 18 letih še ni zgodilo, in ne razumem, zakaj. Naši predsedniku so v bistvu prepotovali ves svet, razen Rusije. Odnosi med državama so sicer načeloma dobri, čeprav si tukaj postavljam vprašanje, kako so lahko odnosi dobri, če neka država, ki se javno označuje za demokratično, ne da vizuma in akreditacije slovenskemu novinarju. To se dogaja samo med državami, kjer so odnosi slabi. Seveda to ne pomeni, da jaz nisem za dobre odnose. Rusija je ogromen trg in majhno slovensko gospodarstvo v tej krizi potrebuje trge. V Rusiji je ogromno slovenskih podjetij našlo svojo nišo, zlasti Krka. Rusija je prostor, kjer se da delati posel. Ampak kot opozarjam: posli da, plin da, toda ob nenehnem opozarjanju na demokratične deficite, človekove pravice in svobodo tiska.
V zadnjem času je veliko prahu v Sloveniji dvignilo imenovanje novega ruskega veleposlanika pri nas, Dokuja Zavgajeva. Zakaj je Zavgajev tako sporna osebnost in kaj sploh lahko naredi Slovenija v tem primeru, da se ne bi zamerila Rusiji in Evropski uniji?
Doku Zavgajev je v vseh pogledih sporna osebnost. Pustimo njegovo politično delovanje do razpada Sovjetske zveze, saj to ni pomembno v tem trenutku. Pomembna je njegova dejavnost med prvo čečensko vojno. Zavgajev je bil imenovan, in ne izvoljen za prvega proruskega predsednika Čečenije in je s tem kot najvišja oblast v čečenski republiki, ki je podpirala rusko oblast in ruske zločine, ki jih je bilo ogromno, o čemer pišejo tudi Vaclav Havel in drugi, sokriv za početje ruske vojske nad svojim narodom. Za čečenski narod je Zavgajev izdajalec in njegovo vlogo v prvi čečenski vojni lahko primerjamo z vlogo Radovana Karadžića v Republiki srbski. Karadžić je bil kot predsednik Republike srbske podaljšana roka srbske politike v BiH-u. Zavgajev je bil podaljšana roka ruske politike v Čečeniji in na severnem Kavkazu. Razlika je seveda v tem, da je bila v primeru vojne v Bosni mednarodna skupnost pripravljena ustanoviti sodišče za vojne zločine, v primeru vojne v Čečeniji pa ne. Tukaj pripravljenosti mednarodne skupnosti za sojenje vojnim zločincem iz Čečenije seveda ni. Do tega tudi ne pride, ker Rusija in nekatere druge velike države, med njimi ZDA, niso ratificirale Rimskega statuta Mednarodnega kazenska sodišča. V trenutku, ko bi ga ratificirale, bi to pomenilo, da lahko katerega koli Američana zaradi vojnih zločinov v Iraku in Afganistanu ter katerega koli Rusa zaradi vojnih zločinov v Čečeniji (ali pa njihovega visokega politika) kjer koli aretiramo in ga postavimo pred sodišče. Zaradi početja v Čečeniji mislim, in takega mnenja so tudi drugi, ki podrobneje poznajo te stvari, da Zavgajev nima moralne pravice, da bi bil veleposlanik v kateri demokratični državi sveta. Človek s tako preteklostjo in sokrivdo za zločine nad lastnim narodom ne more biti veleposlanik tam, kjer vsi prisegajo na neka moralna in etična načela. V svojem komentarju sem zapisal, da se Rusija norčuje iz Slovenije, saj Zavgajeva ne bi ponujala ne Švedski, ne Finski, ne baltskim državam, ne Franciji, ne Nemčiji, zato ker ga ne bi sprejeli. Mi smo pa majhni in premalo odločni. Menim, da bi Slovenija morala najti neko rešitev in reči Rusom ne, še preden pride. Naša diplomacija in naša vlada pravita, da tega v imenu dobrih odnosov ne moreta narediti. Ravno narobe. V imenu dobrih odnosov je treba reči ne. To so dobri odnosi, če pa ti sprejemaš vse, kar ti ponudijo, to niso dobri odnosi, pomeni, da se bojiš reči ne.
Nekateri vam očitajo preveč kritično držo do Rusije in pravijo, da v njej ne prepoznate nič dobrega. Kaj odgovarjate svojim kritikom?
To seveda ni res. Berem take kritike, in če se ljudje podpišejo, tudi odgovorim, ampak običajno to počnejo anonimneži in najlažje je napadati anonimno. Sam sem o Rusiji napisal toliko stvari, ki jih ti moji kritiki očitno niso prebrali – niso brali mojih člankov o Puškinu, o Dostojevskem, o sodobni ruski književnosti, o sodobni ruski kulturi, reportaž z različnih koncev Rusije, ki jih sami niso nikoli obiskali. Očitno berejo samo tisto, kar jih boli. Jaz Rusijo in ruski narod izjemno spoštujem, tudi zaradi nesrečne zgodovine. Za Rusijo se je vedno govorilo, da je imel ta narod veliko preteklost, svetlo prihodnost, edino prave realnosti nimajo nikoli, in to ravno zaradi režima, ki nenehno misli samo nase, nikoli pa ne na ljudi. Današnja Rusija se koplje v milijardah naftnih dolarjev. Pojdite pogledat en stanovanjski blok ali otroško bolnišnico že v Moskvi, ne v provinci, pa boste videli, kam daje oblast denar. In jaz opozarjam na to, ampak kritiki mojega pisanja tega očitno ne razumejo ali pa ne poznajo ruske stvarnosti. Mislim, da velja to drugo.
Tako je! Rusija daje denar samo za vojaške namene! Ko je bil Putin na oblasti, sem opazil, da je človek renično pripravljen za kakršno koli vojno. Zato ne maram Rusov, ker samo grozijo. Zagrozi nazaj, pa boš dobil nazaj vojaški napad. Vojaška moč v času medvedjeva počasi napreduje, kot v času vladavine putina. Kar je jasno kam kdo cilja. Medvedjev na gospodarstvo, putin v vojaško moč.
Lahko sprejmemo tudi tegale zločinca za veleposlanika. Zakaj pa ne? Naši ameriški zavezniki podpirajo še bolj grozovite režime v Savdski Arabiji, Libiji, Pakistanu pa po Afriki... Tudi njihovi veleposlaniki (Negroponte, Holbrooke, Reich, itd) imajo veliko krvi na svojih rokah. ampak oni so " demokrati" ane? In verjetno bi jih z veseljem sprejeli.
Ima stanovanje z vso opremo, osebni avto, vikend in sploh ne strada kakor pisejo v casopisih.
Place so razlicne, odvisno od tega kje zivis. Vsekakor zasluzijo vec kot 450 evro (baje so v Sloveniji taksne place)
Bencin stane priblizno 0.5 evro za liter
Kar se tice Putina in njegovih prijemov vladanja.
Na sebi sem obcutil , da se v drzavi ni potrebno vec bati mafije (navadnim ljudem).
Sam sem podjetnik in vem kako je ce placujes zascito pred mafijo ( ne placujem vec , mi je pomagala FSB )
Kar se tice davcne uprave in drugih "uradnih razbojnikov" so se precej umirili in ce vsaj malo poznas zakone se nimas cesa bati.
Ce si lastnik kaksne vecje firme (letni promet preko 10.000.000 evrov) se pac moras povezati s tapravimi ljudmi. (ce v Sloveniji nisi s tapravimi o taksnem prometu lahko samo sanjas)
V Sloveniji nisem mogel preziveti svojo druzino, tukaj pa sem odprl firmo, si kupil stanovanje in ga opremil, tudi za dopust je denar, pa kaksen nakup si tudi privoscimo.
Policisti so cestninarji, ki za svoje delovno mesto placajo nadrejenim. V Volgogradu to stane 10.000 evro in imas radar pa se kaksen dvoumen prometni znak.
Sam jim denarja ne dajem, enkrat sem jih tozil (policaje) in zmagal.
Seveda bi na mestu dal 15 evrov , stroski z advokatom pa so nanesli 150 evrov.
Rusija je ogroooomna dzava , osebno pa menim , da je Slovenija veliko lepsa.
Aha, se nekaj, moja zena je Rusinja in mi ni prav nic zal. V Sloveniji sva zivela dve leti , pa z eno placo nisva mogla preziveti, otroci pac hocejo jesti in piti, pa tudi obleko potrebujejo.
Nimam se za "rusofila", pac imam svoj pogled na nekatere stvari.
http://sl.netlog.com/rusCar
Mene pa zanima kaj meni ta "poznavalec" o Rusiji v času Jelcina in me res zanima kako je bilo takrt boljše za Ruse, če je zej po njegovi logiki slabše. Rusija še zdaleč ni idealna, veliko je revščine in še bi še lahko naštelo, a tako nizko ko je bila pod Jelcinom ni bila nikoli, tako ekonomsko pa tudi v mednardnih voda. Rusija je bila kot nek velik vic v tistih časih, danes ima ponovno ugled in nihče se ne igra več z njo kot se je včasih, če že to ni napredek, da državi vrneš dostojonastvo in spoštovanje pa tudi če je to deloma strahospoštovanje, pol pa res nwm ane...
Ta govor Medvedeva, da se mora Rusija nekako reorganizirati pa menim, da je nek nov začetek, ki bo Rusijo še bolj demokratiziral in recimo temu "naredil pravičnejšo". Menim da Medvedev ve, da ni v Rusiji vse pošlihtano in se tega zaveda, zato pa želi to popraviti, vsekakor hvale vredno...
JEBELA, JE ZIMA PRED VRATI................ DA NE BO KOGA ZEBLO.......
Slovenija pa naj kar lepo sprejme Zavgajeva. Če lahko sprejema za ameriške veleposlanike ljudi, ki so sodelovali pri Ciinih terorističnih operacijah, potem lahko tudi človeka, ki je vse do leta 1990 bil pokončen komunist in je vedno deloval v korist svojega naroda. Za vse ljubitelje neodvisne Čečenije pa tole: Republiko Čečenijo je kot administrativni del RSFSR ustanovil Hruščov, kot oddolžitev za njihov pregon pod Stalinom. To niti slučajno ni njihova zemlja!!
Mislim, da mora Rusija v vsakem trenutku izbirati -- tako že po svoji naravi --
med na eni strani večjo demokratičnostjo (večja blaginja, a manj mednacionalnega miru)
in med večjo avtoritarnostjo (manjša blaginja, a več mednacionalnega miru).
Mislim, da je prisiljena v drugo. Demokracija je pač stvar okoliščin.
seveda ne morem drugega kot strinjati se.
Zdaj pa le glej, kako bo zacelo padati po tebi. To je namrec vse, kar zmorejo mikrobni mozgani treh cetrtin Slovenceljnov. Pa obtozen bos, da si Srb. In najbrz islamokomunajzar. Karkoli ze to pomeni. V vsakem primeru menim, da bi bilo potrebno za komentiranje poprej izpolniti kratek inteligencni test. Potem bi bilo komentatorjev zgolj pescica, je pa res, da bi bila debata na normalnem nivoju.
Hvala Putinu, da je postavil Rusijo nazaj na zemljevid. Upam, da mu bo se dolgo uspevalo vzdrzevati taka razmerja.
Ko pa gledam nekatere poste predhodnikov, me je sram. To je rezultat reformiranega slovenskega solskega sistema. Se malo pa bo zadnji zanikrnez iz Bronxa izpadel kot encikloped v primerjavi z outputom, ki ga je sposobna izpljuniti slovenska pamet.
Se en razlog vec, da se veselite 'demokracije'. Same dobre stvari.
Se strinjam. Ampak, ali bi kako drugače sploh lahko šlo? Mislim na boljše rešitve. Slabših poznam cel kup! Na srečo vsaj te, niso bile uporabljene.
Ob razpadu Sovjetske zveze je bila rusija prisiljena prevzeti celoten javni dolg razpadajoče države. Pogoj za pomoč je bila vpeljava Sachsovega neoliberalnega ekonomskega programa "šok terapij", ki je državo ekonomsko tako prizadel, da je BDP med leti 1990 do 1997 padel za 41 odstotkov, kar je padec, hujši od tisteg, ki ga je povzročila druga svetovna vojna (glej Stiglitz 2002). Privatizacija, ki jo je orkestriral Washington, je popolnoma razfrčkala kapital ter oplenila javno premoženje; vladni delež Gazproma, denimo, ocenjen na 119 milijarde dolarjev, je bil prodan za 20 milijonov!
Ko je torej končno prišlo do totalnega razpada, so na razprodajo ruskega javnega premoženja prihiteli zahodni investitorji, med katerimi se je drenjalo tudi nemalo ruskih mafijskih šefov, vzhajajočega jedra novega kapitalističnega razreda. Občutek zamere je bil še dodatno podkrepljen s preklicom obljube o vzhodni neširitvi NATA, ki jo je Rusija dobila v zameno za razpustitev svojega imperija.
Putinova vzpostavitev trdne roke ter nagib proti vzhodu je presenetljiva zgolj za tiste, ki so v devetdesetih nazdravljali Fukuyaminem "koncu zgodovine" ter se zabavali ob pijanskih norčijah Borisa Jelcina.
Danes, ko ZDA zapuščajo mesto hegemona ter Obama javno razglaša konec unipolarnega sveta, Rusija predstavlja odločujoč člen v bodočem razmerju sil.
Slovenski ponos je lokalne narave. Ruski ni.
No, nekateri spoštujemo oba naroda. Tisto z Avstrijci pa imaš popolnoma prav. Še v zlatih časih Juge, sva se o tem pogovarjala s kolegom Srbom.
Prišla sva do zaključka, da imamo s Srbi samo jezik podoben. Vera, delovne navade, način gradnje hiš, nacionalni športi, narodna muzika in še veliko več, pa so praktično enake, kot Avstrijske.
Veš, jaz sem vedno razmišljal, če je za take narode, kot so Rusi (še bolj pa Kitajci), v sedanjem trenutku, zahodna oblika demokracije sploh primerna. Tu mislim na demokratično ureditev, kot je v zahodnih državah, z dolgo tradicijo parlamentarne demokracije (Anglija, Francija, Nizozemska ...).
Za nas sem prepričan, da je. Za Ruse in podobne pa (še) ne. Drugače pa ruski narod spoštujem. In to tak kot je.
to je ono kar hoce povedat Rusija imenojoc Zavgajeva.
Seveda v Ameriki ni vse najboljše, vendar pa tole nekritično sprejemanje vsega protiameriškega res nikamor ne vodi. Rusi seveda niso ne boljši ne slabši ljudje kot drugi, njihove oblasti do sedaj pa niso bile vredne pol kozarca hladne vode. Za ljudstvo do sedaj ni naredil še nihče nič, le preprečili so, da ljudje niso mogli po svetu; tako se niso mogli "okužiti" z zahtevami po normalnem življenju. Ljudem bogastvo države čisto nič ne pomaga, ker od tega nimajo nič. Morda je še največja napaka Zahoda ravno v tem, da preprečuje prihod navadnih ljudi na k nam.
O slovanstvu in podobnih smeteh pa kar pozabite. Če hočete videti, kateri so naši pravi bratje po duši, si pojdite pogledat naše sosede Avstrijce. Pa čeprav to ne paše ne nam, ne njim....
Jest sm sicer pristaš zahodnega sveta, ampak, ko vidim kako nekateri posplošujete pa kr na pamet lapate, ne vem ce se ovce na vzhodu kej razlikujejo od zahodnih.
Živel je tam, videv je kako je, ima svoje mnenje. Nekatri ne marajo USA nekateri Izraela...
Ampak, če želimo imeti uspešno državo moramo bit pragmatični.
Pa ko ste nekateri še omenjal Srbe. Ravno oni so dokaz kako te lahko zaj*@e nepragmatična zunanja politika.
Strinjam se, da je treba poskušati imeti dobre odnose z Rusijo in skoraj samomor bi bil ne sodelovati z njimi gospodarsko. Toda nikakor jim ne bi dajal prednosti pred nikomer. Južni tok ja, vendar ja tudi za Nabucco in za plinski terminal podoben italijanskemu - naš plinski terminal, ne italijanski, da ne bo pomote.
In ne, ni res, da bi demokratične in avtokratske države vladale na enak način. Kaj je to svoboda medijev, kaj je to svoboda gvora, to vedo tisti, ki so poskusili en in drug sistem. Žal moram reči, da je pri nas še vedno preveč enoumja. Pa ne zato, ker bi vladajoča politika zatirala svobodno misel (čeprav dobi človek včasih misel, da jo do neke mere) ampak preprosto zato, ker smo ljudje še vedno navajeni na način razmišljanja, ki smo ga imeli pod jugoslovanskim totalitarnim režimom. Še zdaj so v nas antidemokratični refleksi - in zato je dobro, da smo v EU, da ga kdo pri nas ne bi kaj preveč 'sral' po domače.
Ce je clovek sporen, pac naj bo tak. Kaj cmo mi zdej.. A mislite, da bi ga avstrijci zavrnili? Zadeva je taka, da Rusija ali pa ZDA, ce hocete, sta isti smorn v drugmu loncu. Kaj a mislite, da so clovekove pravice nekaj zelo pomembnega v ZDA? veste koliko ljudi tudi pri njih zgine, ker so "sovrazniki" rezima oz. kot sami recejo terrorist suspects.
To so vele-sile in njih bo tezko kdorkoli pouceval o nekih clovekovih pravicah, zato je bolje ne poskusati, temvec se obrnimo sebi. In dajmo delat, da bo nam bolje, sele takrat bomo lahko komu "pomagali".
Nikakor se ne strinjam z njegovo potrditvijo, a vendarle ima mandan po svoje prav; ambasador predstavlja drzavo iz katere prihaja in ne drzave v kateri deluje. ce se torej Rusi norcujejo iz koga, potem se s taksnim clovekom sami iz sebe
Hvala da si nas seznanil s tistim bedastim proruskim pamfletom.
Problem pri veliki večini rusofilov je v tem, da pravzaprav sovražijo Američane. In logično, ker so Rusi menda njihovi največji konkurenti, Rusijo preprosto obožujejo.
Ne maram Obame, še manj se mi je dopadel Bush, ampak zaradi tega nikakor ne obožujem Putina. In kolikorkoli so ZDA država pod velikim vplivom raznih lobijev in megakorporacij so še vedno manjše zlo od Rusije, ki se npr. nikoli ni odrekla popolne nadvlade nad suverenimi narodi v svoji okolici, mnoge od katerih je v preteklosti privedla do skorajšnje anihilacije...
In še kako prav ima. Kaj pomaga navadnemu Rusu, da se država koplje v milijardah, če sam nima nič od tega. In kar je najhujše, praktično nič glede tega ne more storiti.
iz vsega ostalega pa je razvidno da je novinar nastrojen izrazito protirusko kot da bi bil agent cie v njhujših časih hladne vojne zato njegovi odgovori niso realni prikaz današnje rusije
kdo naj nam bo pa za zgled, evropska ali ameriška demokracija, ki izvažata sistem v dežele kjer ta nima kaj početi, pa naj si bo s palico ali zelenci, svoje ljudstvo pa držita v večni hipnozi nekakšnega pravičnega sveta.
Pustite narodom živeti njim primeren sistem, ne pa da v vsakem vidite le sredstvo za bogatitev.KOnec koncev pa smo tako ali tako največji reveži.
Se strinjam. Ni je večje neumosti kot, da bi mi učil sile kot so Rusija, ZDA, Izrael, Kitajska... o človekovih pravicah itd... Pri vsakemu moramo najti svojo korist in se naučit shajat z njihovimi lasnostmi.
Samo novinarji in podobni "intelektualci" se radi postavijo na neka "vzvišena" stališča, ki pa nimajo nobene zveze z realnostjo.
ne jemlji ricinusa že na vsezgodaj.
Ampak, če bi pri nas zopet postavili mejo, pa uvedli dinarje in trištevilčno inflacijo, pa 58 % davek in 30 % carino na avtomobile, pa kakšen depozit za prehod meje in ostale izume v času tovariša Tita, bi se kolcanje zmanjšalo.
Je že tako, da se iz tistih časov ljudje večinoma spomnijo dobrih stvari. Zagotovljena služba, zagotovljene osnovne dobrine in v tem okviru relativno brezskrbno življenje. Seveda pod pogojem, da ti po glavi ne roji kakšna neumnost, ki se ji reče demokracija.
Da o kakšnem forumu, kjer bi se lahko prepirali "ta levi" in "ta desni" niti ne govorimo.
O odnosih med Slovenijo in Rusijo
To lahko izjavi otrok tam med 7-13 letom, ko pa to izjavi novinar, hmm bi reku, da je v času svojega bivnaja v Rusiji dost v kozarec vodke gledal, z drugimi besedami to lahko izjavi samo človek, ki je zguibl stik z realnostjo....
Lahko smo face odpikimo Rusijo, plin, nafto, tržišče pojdimo se pravičneže in zahod nas bo nagradil in potem se boste zbudili....
A smo res taki debili, da nam je tko malo za svojo državo in svoje ljudi...
Že tko mamo gospodarstvo zafurano, smo nekonkurenčni na zahodu, še tam kjer lahko kej prodamo, še tam vse zajebimo...
Od pokončnosti se ne da jest.... no ja mogoče nekateri lahko....so si v prejšnjih letih naredili zalogo pa sedaj pametujejo...
Slovenski "politiki" ne zmorejo reči bobu bob, ker so sami potomci samodržcev.
"Komunisti niso prava opozicija manjka liberalna opozicija"
Kdo pa so to? Mogoče naprimer koalicija Druga Rusija pod Kasparovim.
Eden izmed njenih članov je Nacional-Bolševistična stranka. In, ja, asociacija je prava. Njen predsednik je celo streljav na obkoljeno Sarajevo.
Bolje da ti ne pridejo na oblast...
odgovorim-dobim.si
imel sem bas za pametnejsega in bolj razgledanega cloveka, Konec koncev ste dolga leta ziveli v tistih koncih.
Zalostno, kot da smo Poljaki.
Tle je fora.
Tega se noben vpraša zakaj se to ne vidi recimo v angliji ali recimo v zda. Vidimo recimo Obamo, toda ne vidimo dejanskih akterjev. Obama je samo lutka. V ozadju je močan finačni lobij, tako v angliji kot zda, in ne mislit da je temu lobiju za kakšno moralo.
Dajte zapomnte si, da v denarju ni morale in je nikoli ne bo.
V rusiji pa nimamo takega videnja, in to je tista točka ki moti zahodni svet, oziroma sploh ne vedo kako bi po domače zje… ta ruski sistem, ki ima tako moč.
Res pa je, da je ta moč izkoriščana na račun revežev. Pa vprašam, katera ni?
In kaj je ta veleposlanik. On je sel določene države, in predstavlja tisto državo.
Če je sporna osebnost z vidnega stališča, pa če je pijanček ali trot ali zločinec, je to problem ruske države in ne naše. Lahko izrazimo svoje mnenje, kaj več pa je bedarija oziroma bomo sebe osmešili pred ruskim življem, ter povečal pred zahodnim.
Toda mi smo slovani, prihodnost je v iskanju partnerjev slovanskega življa, v zahodnem pa status quo, in veste kako nam rečejo, schiavi, windishere hund, to smo za zahodni svet, oziroma en velik kamen spotike za dostop do Jadrana.
Velja si prebrati nekaj o njemu...
http://jinovsvet.com/blog/index.php/2009
/11/12/sobanovi-labirinti/
Dobri odnosi nikoli niso v tem, da si ne upaš reči ne!
Če ne zavrnemo tega zločinca Davgajeva, smo pa res ene mevže. Ampak se bojim, da je naša oblast ravno takšna, da si tega ne bo upala... in med njimi številni, ki kar naprej prisegajo na človekove pravice in se z njimi trkajo po prsih.
Kar naj se. Le kdo neki pa potuje v Južno Afriko??? :))))))))))))))))
SLO-VE-NI-JA GRE NAPREJ!!!!
Pa lep dan vsem!
p.s. Pri takem naslovu članka se nisem mogel upreti, da ne bi vmešal nogometa. :)