Uradni Pariz trdi, da Romi odhajajo prostovoljno. Foto: EPA
Uradni Pariz trdi, da Romi odhajajo prostovoljno. Foto: EPA
Romski otroci v telovadnici v okolici Pariza po tem, ko so jih izselili iz stanovanja. Foto: EPA

Francoska vlada je povabila ministre za priseljevanje nekaterih članic EU-ja na srečanje na začetku septembra, na katerem naj bi govorili o vprašanju priseljevanja v Uniji. Na seznamu povabljenih so notranji ministri Nemčije, Italije, Španije, Velike Britanije in Grčije, poleg njih pa še predstavnik Kanade in belgijsko predsedstvo EU-ju.
A kot piše EUobserver, je predvsem zanimivo, koga ni na seznamu povabljenih. Tako med vabljenimi ni ministrov Romunije in Bolgarije, držav, v kateri Francija trenutno vrača Rome. "Vabila nismo prejeli," je zatrdil tiskovni predstavnik romunskega notranjega ministrstva.

V Parizu že v sredo pričakujejo dva visoka predstavnika romunske vlade, ki se bosta sešla s francoskim notranjim ministrom Briceem Hortefeuxjem in ministrom za priseljevanje Ericom Bessonom. Hortefeux je napovedal, da bo romunsko stran zaprosil za pomoč pri sprejemanju Romov. "Pričakujemo boljše sodelovanje, saj gre za romunske državljane," je dejal.
Uradno: Odhajajo prostovoljno
Francija je prejšnji teden začela deportacijo Romov v njihovo državo izvora in do konca avgusta naj bi tako izgnala okoli 800 Romov. Francoska vlada vztraja, da Romi odhajajo iz Francije prostovoljno, potem ko vsaki odrasli osebi izplačajo 300 evrov plus dodatnih 100 evrov za vsakega otroka. Na romunskem notranjem ministrstvu so prejšnji teden potrdili, da se Romi v Romunijo vračajo v okviru postopka t. i. prostovoljne vrnitve po francoskem upravnem pravu, doslej pa je vlada v Bukarešti v pomoč ponudila samo deset policistov.

Odločitev francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja za rušenje nezakonitih romskih naselij in izgon tujih Romov je sprožila številne kritike tako v Romuniji kot tudi v vrstah francoske opozicije in različnih civilnih gibanj ter tudi Cerkve. Papež Benedikt XVI. je v nedeljo pozval k sprejemanju različnosti, pri čemer sicer Romov in Francije ni izrecno omenil.
Zelo kritičen pa je bil duhovnik iz mesta Lille na severu Francije Arthur Hervet, ki je dejal, da "moli za to, da bi predsednika Sarkozyja zadela kap". Hervet se je za izjavo pozneje opravičil. Kritičen je bil tudi nadškof iz mesta Aix-en-Provence na jugu države Christophe Dufour, ki je dejal, da so razprave, ki dajejo vtis, da obstajajo manj vredni narodi, nesprejemljive. Francosko vlado je pozval, naj spoštuje ljudi, ki večinoma mirno živijo v Franciji že dalj časa.

Nizka priljubljenost predsednika
Francoska opozicija poudarja, da želi Sarkozy, ki se spopada z zelo nizko priljubljenostjo v javnosti, s preusmeritvijo pozornosti na Rome privabiti volivce skrajne desnice ter odvrniti pozornost od resničnih težav, kot je gospodarska kriza. "Sram me je zaradi svoje države," je dejal francoski poslanec v Evropskem parlamentu Vincent Peillon.

Tudi v Bruslju so glede francoskih ukrepov zadržani. Tiskovni predstavnik Evropske komisije Matthew Newman je v ponedeljek zavrnil francosko idejo, da bi morali Romuniji zaradi neuspešne integracije Romov onemogočiti vstop v schengensko območje. "V schengenskem sporazumu ni nobenih določil v povezavi z integracijo prebivalstva," je pojasnil.
Francoski minister za evropske zadeve Pierre Lelouche je namreč v članku za časnik Le Figaro zapisal, da Romunije in Bolgarije marca prihodnje leto ne bi smeli sprejeti v schengensko območje, "če ne bosta prevzeli odgovornosti glede Romov".