O prestavitvi volitev v najbolj poseljeni afriški državi se je namigovalo že nekaj časa, predvsem zaradi številnih razseljenih prebivalcev na severovzhodu države, kjer so bili prisiljeni zapustiti svoje domove zaradi napadov džihadistične skupine Boko Haram, ki je pred šestimi leti s ciljem vzpostavitve islamske države začela kampanjo nasilja, v kateri je bilo ubitih že na tisoče ljudi in na stotine ugrabljenih.

Predsedniške volitve bi morale potekati prihodnjo soboto, vendar so jih preložili na 28. marec. Državna volilna komisija je pojasnila, da so se za nov datum volitev odločili na priporočilo varnostnih organov, saj volivcem ne morejo zagotoviti glasovanja brez nevarnosti. Čeprav se je takoj po odločitvi komisije začelo govoriti, da je ta delovala pod pritiskom oblasti, pa je njen vodja Attahiru Jaga sporočil, da jih ni nihče prisilil v odločitev.

Na tokratnih volitvah se obeta najtesnejši izid po letu 1999, ko se je v Nigeriji končalo obdobje vojaške diktature. Predsednik Goodluck Jonathan se poteguje za svoj drugi mandat, nasproti pa mu stoji nekdanji vojaški voditelj Muhammadu Buhari, ki je leta 1983 z vojaškim udarom prevzel oblast in vladal do leta 1985. Poznavalci menijo, da je prestavitev volitev v korist Jonathanu.

Medtem ko je vladajoča Ljudska demokratska stranka (PDP) prestavitev volitev pozdravila, pa so jo v Buharijevi opozicijski stranki APC označili kot velik udarec za demokracijo. Predsedujoči APC-ju John Odigie Oyegun je dejal, da gre za zelo provokativno potezo, vseeno pa je Nigerijce pozval, naj ohranijo mirno kri in se odpovedo nasilju.

Razočarane ZDA
Do prestavitve volitev so bile zelo kritične ZDA, ki so izrazile globoko razočaranje nad tako odločitvijo nigerijske volilne komisije. Ameriški državni sekretar John Kerry je dejal, da je politično vmešavanje komisije nesprejemljivo, kot tudi navajanje varnostnih razlogov za izgovor pri oviranju demokratičnega procesa.

Če je predsednik Jonathan še pred nekaj meseci veljal za izrazitega favorita, pa naj bi se v zadnjem času tehtnica prevesila v korist Buharija, vsaj tako so prepričani v njegovem taboru. Nigerijci v njem vidijo voditelja, ki se bo znal zoperstaviti korupciji, še bolj pa islamskim skrajnežem, ki so postali najhujša varnostna grožnja v največji afriški proizvajalki nafte.

Jonathan je pred dvema letoma zaradi Boko Harama v treh zveznih državah na severovzhodu razglasil izredne razmere in sprožil obsežno vojaško operacijo, ki pa ni prinesla uspeha, in skrajneži so samo še stopnjevali napade. Vseeno številni priznavajo predsedniku, da je v petih letih na oblasti omogočil nastanek novih univerz in privatiziral ponudbo električne energije.

Skupaj proti skrajnežem
Boko Haram zdaj ni več grožnja samo Nigeriji, ampak tudi njenim sosedam, zato je postal glavna varnostna težava v regiji. Že drugič v treh dneh so skrajneži napadli obmejno mesto Difa v Nigru in v eksploziji na tržnici ubili najmanj enega človeka, več pa jih ranili. Po besedah enega izmed očividcev naj bi šlo za samomorilski napad.

Za boj proti skrajnežem je Nigerija skupaj s štirimi sosednjimi državami, Kamerunom, Nigrom, Čadom in Beninom, napovedala oblikovanje multinacionalnih sil. Pet držav naj bi v sile prispevalo 8.700 vojakov, vendar naj bi do njihove napotitve minilo še nekaj časa, saj ni jasno, kakšen bo delež posameznih držav in kako se bodo sile financirale.