Med operacijo Nevihta avgusta 1995 je hrvaška vojska dokončno osvobodila ozemlje, ki so ga leta 1991 zasedli srbski uporniki in ga razglasili za Republiko srbsko krajino. Območje je po operaciji zapustilo 200.000 civilistov. Foto: EPA
Med operacijo Nevihta avgusta 1995 je hrvaška vojska dokončno osvobodila ozemlje, ki so ga leta 1991 zasedli srbski uporniki in ga razglasili za Republiko srbsko krajino. Območje je po operaciji zapustilo 200.000 civilistov. Foto: EPA

Že obstoječe primere in šest novih bodo odprli po tem, ko je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v petek oprostilo Gotovino in Markača, ki sta bila sicer na prvi stopnji obsojena na 24 oziroma 18 let zapora zaradi zločinov med operacijo Nevihta in po njej.

Kot je pojasnil srbski tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčević, bodo postopke sprožili, ker ima po mednarodnem pravu haaško sodišče primat pri obravnavi tovrstnih primerov, zato so čakali na pravnomočno sodbo.

Zahteva po upoštevanju neupoštevanih dokazov
Srbsko tožilstvo bo od haaškega zahtevalo dokaze, ki so bili proti hrvaškima generaloma predstavljeni na prvi stopnji, saj so pomemben prispevek k ugotovitvi resnice o zločinih med Nevihto, ki jih haaško sodišče ni obravnavalo.

Oprostilna sodba je po njegovem mnenju haaško sodišče kompromitirala in Nevihti dala legitimnost. Pričakoval je namreč, da bo sodišče odločilo, da je vsaj kdo kriv po poveljniški odgovornosti. Velika napaka haaškega tožilstva pa je po njegovem mnenju to, da ni pridobilo topniških dnevnikov. Sodelovanje s hrvaškim tožilstvom je sicer označil kot dobro.

Generala ne bi mogla biti obsojena
Za srbsko televizijo RTS je sicer omenil možnost revizije postopka proti Gotovini in Markaču na haaškem sodišču v primeru novih dokazov, npr. topniških dnevnikov o napadih na Knin. Poudaril pa je, da v tem postopku generala ne bi mogla biti obsojena na zaporne kazni, temveč bi lahko samo na primer ugotovili, da je bilo kršeno pravo.