Slovaška raziskava iz leta 2002 je pokazala, da kar 75.3 odstotka vprašanih verjame, da imajo starši pravico do občasnih klofut. Foto: MMC RTV SLO
Slovaška raziskava iz leta 2002 je pokazala, da kar 75.3 odstotka vprašanih verjame, da imajo starši pravico do občasnih klofut. Foto: MMC RTV SLO
Vsi otroci imajo pravico do odraščanja brez udarcev.
Vsi otroci imajo pravico do odraščanja brez udarcev. Foto: EPA
Številne vlade ter mednarodne vladne in nevladne organizacije si prizadevajo ozaveščati starše o zdravem vzgajanju otrok. Foto: EPA
Raziskave kažejo, da veliko staršev misli, da imajo pravico vzgajati otroke tudi s pomočjo udarcev. Foto: EPA
Različne raziskave so pokazale, da so imeli skoraj vsi odrasli izkušnjo s telesnim kaznovanjem. Foto: MMC RTV SLO

Ena izmed novosti, ki jih predvideva družinski zakonik, je tudi prepoved telesnega kaznovanja otrok. Kako je to vprašanje urejeno v drugih državah? Kot kažejo podatki, je telesno kaznovanje otrok do zdaj zakonsko prepovedalo 24 držav, prva med njimi je to leta 1979 storila Švedska. Hkrati je takrat kot prva uvedla tudi ukrepe za učenje dobrega starševstva, kar je bil v tistih časih zelo kontroverzen zakon.

Do zdaj je tako telesno kaznovanje otrok zakonsko prepovedalo 24 držav: Avstrija (1989), Bolgarija (2000), Hrvaška (1999), Ciper (1994), Danska (1997), Finska (1983), Izrael (2000), Kostarika (2005), Moldavija (2008), Nemčija (2000), Grčija, Madžarska, Islandija (2003), Latvija (1998), Nizozemska, Norveška (1987), Portugalska, Romunija, Španija (2007), Švedska (1979), Venezuela (2007), Nova Zelandija (2007), Ukrajina (2002) in Urugvaj (2007).

Širok pojem telesnega kaznovanja
Pojem telesnega kaznovanja vključuje tri področja: telesno kaznovanje znotraj družine, telesno kaznovanje v šoli in telesno kaznovanje v pravnem sistemu (tu gre za prepoved mučenja in druge ukrepe). ZN-ovo konvencijo o otrokovih pravicah iz leta 1989, ki države obvezuje, da varujejo otroke pred vsemi oblikami fizičnega ali psihičnega nasilja s strani staršev in drugih oseb (19. člen), je sicer doslej ratificiralo 193 držav članic in je sploh najširše sprejeta konvencija. Toda še vedno so otroci vsak dan po vseh delih sveta telesno kaznovani, zato so prizadevanja držav in številnih mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij, da se to spremeni, še vedno nujno potrebna.

Svet Evrope zelo aktiven na področju otrokovih pravic
Svet Evrope je tako lani predstavil pobudo Tvoje roke naj negujejo, ne kaznujejo, s katero je želel spodbuditi evropske države k zakonski prepovedi telesnega kaznovanja otrok in ozavestiti starše glede alternativnih vzgojnih ukrepov. Pravtako poteka kampanja »Gradimo Evropo za otroke in z njimi« spodbuja boj proti vsem oblikam nasilja nad otroki. Osredotoča se predvsem na ozaveščanje, izobraževanje, usposabljanje in krepitev sposobnosti za spodbujanje kulture nenasilja in doseganje nične stopnje tolerance nasilja.

Odbor Združenih narodov za otrokove pravice opredeljuje telesno kaznovanje kot: »kakršno koli kaznovanje, pri katerem se uporablja fizična sila, in ki povzroča določeno stopnjo bolečine ali neugodja, tudi najmanjšo. Večinoma je to pretepanje (»dajanje po riti«, »klofutanje«, »šeškanje«) otrok z roko ali različnimi predmeti – bič, palica, pas, čevelj, lesena žlica itd. Lahko vključuje tudi, na primer, brcanje, stresanje ali metanje otrok, praskanje, ščipanje, grizenje, vlečenje za lase ali ušesa, prisilno zadrževanje otrok v neudobnih položajih, povzročanje opeklin in oparin ali prisilno požiranje (na primer umivanje otrokovih ust z milom ali siljenje otrok k požiranju pekočih začimb)«.

Ključno vlogo pri uvedbi popolne prepovedi telesnega kaznovanja igra zakonski oz. pravni vidik, prav tako pa je pomembno tudi ozaveščanje družbe, da je telesno kaznovanje otrok nesprejemljivo. Ob tem je treba poudariti, da mednarodne organizacije opozarjajo, da je veliko staršev še vedno prepričanih, da imajo pravico udariti svoje otroke, poleg tega pa je na voljo le malo raziskav o nasilju nad otroki znotraj družine.

Večina odraslih ima iz prve roke izkušnje s telesnim kaznovanjem
In kaj so pokazali izsledki v tistih redkih raziskavah? Kot kažejo podatki Sveta Evrope, ima večina odraslih iz prve roke izkušnje s telesnim kaznovanjem.

O otrocih in njihovih pravicah bo govora tudi na mednarodni konferenci o otrokovih pravicah in zaščiti pred nasiljem, ki jo v tednu otroka 6. in 7. oktobra 2009 organizirajo Državni zbor, Varuh človekovih pravic in Ministrstvo za zunanje zadeve. Konferenca, ki bo potekala v Državnem zboru v Ljubljani in katere častni pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, sodi v okvir slovenskega predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope.
Hrvaška: med letoma 1997 in 1998 so 1.000 študentov na univerzi vključili v raziskavo o njihovih izkušnjah iz otroštva in o psihični ter spolni zlorabi. 93 odstotkov jih je povedalo, da so bili fizično kaznovani, 27 odstotkov jih je povedalo, da so zaradi fizičnega kaznovanja dejansko utrpeli poškodbe. Ob tem še podatek, da je Hrvaška zakonsko prepovedala vsakršno telesno kaznovanje leta 1999.

Grčija: po podatkih iz leta 1993 je raziskava med 8.158 otroki, starimi sedem let, pokazala, da jih je tretjina dobila po riti vsaj enkrat na teden, vsak šesti pa je bil tepen kar vsak dan.

Poljska: nacionalna raziskava med odraslimi, izvedena leta 2001, je pokazala, da jih je imelo 80 odstotkov izkušnje s telesnim kaznovanjem.

Romunija: vzorec 423 otrok, starih med 11 in 13 let, je pokazal, da jih je bilo 75 odstotkov telesno kaznovanih, 5 odstotkov jih je poročalo, da so potrebovali zdravniško pomoč. Neka druga raziskava je pokazala, da je kar 84 odstotkov vključenih otrok povedalo, da so jih starši telesno kaznovali, od tega jih je bilo 20 odstotkov tepenih s predmetom, 15 odstotkov pa jih je priznalo, da se bojijo iti domov, ker se bojijo tepeža.

Slovaška: raziskava vzorca odraslih iz leta 2002 je pokazala, da jih 75,3 odstotka verjame, da imajo starši pravico do "občasnih klofut", 41,7 odstotka jih meni, da je sprejemljivo tudi občasno kaznovanje s predmetom, kar 22,9 odstotka pa jih meni, da je tudi redno pretepanje sprejemljivo.

Velika Britanija: obširna raziskava v 90. letih prejšnjega stoletja, ki je temeljila na intervjujih, je pokazala, da je bilo tepenih kar 91 odstotkov otrok. Samo 25 odstotkov otrok, starih manj kot leto, ni bilo do 1. rojstnega dneva nikoli tepenih, 14 odstotkov enoletnih otrok pa je bilo udarjenih z "zmernim udarcem". V družinah z obema staršema, kjer so spraševali oba starša, so podatki razkrili, da je bila petina otrok tepena s predmetom, tretjina otrok pa je bila namerno tepena (torej z namenom, da je fizična kazen boleča oz. da lahko otroka fizično oz. psihično poškoduje).

Zakaj moramo odpraviti telesno kaznovanje otrok?
Obstaja veliko dobrih razlogov za odpravo telesnega kaznovanja otrok:
- ker krši otrokove pravice do spoštovanja njegovega človeškega dostojanstva, telesne nedotakljivosti in do enakega varstva po zakonu;
- ker lahko povzroči resne telesne in psihološke poškodbe pri otrocih;
- ker sporoča otrokom, da je nasilje sprejemljiva in primerna oblika reševanja konfliktov ali da drugi naredijo, kar ljudje od njih zahtevajo;
- ker je neučinkovito kot sredstvo discipliniranja. Obstajajo pozitivni načini poučevanja, kaznovanja ali discipliniranja otrok, ki so boljši za otrokov razvoj in prispevajo k izgradnji odnosov, temelječih na zaupanju in medsebojnem spoštovanju;
- ker je otroke težko zaščititi, če zakon dovoljuje telesno kaznovanje, saj to pomeni, da so nekatere oblike ali stopnje nasilja nad otroki sprejemljive. (vir: Svet Evrope)

vir: Svet Evrope, spletna stran endcorporalpunishment.org