Namen Tillersonovega obiska je umirjanje napetosti med državama, zaveznicama v zvezi Nato, ki so nov vrhunec dosegle zaradi turške vojaške operacije Oljčna vejica, ki od 20. januarja proti Kurdom poteka na ozemlju Sirije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Erdogan je pred srečanjem napovedal, da bo ameriška odločitev o nadaljnjem financiranju kurdske sirske milice YPG vplivala na turške odločitve.

Ameriški zunanji minister je v Turčijo prispel iz Libanona, kjer je zanikal, da bi Washington kurdskim borcem dobavljal težko orožje. Erdogan je na začetku meseca obtožil Washington, da je kurdskim borcem v enotah za ljudsko zaščito (YPG) v Siriji dobavil na tisoče tovornjakov in letal z orožjem. Tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Heather Nauert je pred obiskom sporočila, da Tillersonov obisk kaže na resnost položaja, in dodala, da ne želijo stopnjevanja nasilja.

YPG Ankara dojema kot vejo prepovedane Delavske stranke Kurdistana (PKK), ki jo tako kot ZDA in EU obravnava za teroristično organizacijo. Za Washington je YPG zaveznik v boju proti skrajni skupini Islamska država, operacijo turške vojske v Siriji pa dojemajo kot onemogočanje naporov za trajno zmago nad skrajneži v Siriji.

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je ta teden Washington opozoril, da so odnosi med državama dosegli kritično točko, ko se lahko ali "popravijo ali v celoti uničijo". Tillerson se bo s turškim zunanjim ministrom sešel v petek zjutraj.

Obrambna ministra sta si izmenjala zahteve
Turčija je sicer v Bruslju na zasedanju obrambnih ministrov držav zveze Nata ZDA znova pozvala, naj končajo kakršno koli sodelovanje z YPG-jem v Siriji. "Absolutna in končna rešitev je, da ZDA, ki so naš zaveznik v Natu, v celoti prekinejo odnose z YPG-jem in PYD-jem," je po srečanju z ameriškim obrambnim ministrom Jimom Mattisom v Bruslju dejal turški obrambni minister Nuretin Canikli, poroča nemška tiskovna agencija DPA. PYD je sirska podružnica PKK-ja. Canikli je od ZDA tudi zahteval, da morajo YPG izključiti iz Sirskih demokratičnih sil (SDF), zveze kurdskih in arabskih borcev v boju proti IS-ju.

Mattis je nasprotno v Bruslju od Turčije zahteval, naj se znova osredotoči na boj proti IS-ju. "Preprečiti moramo, da bi se IS v Siriji znova vzpostavil," je dejal. Canikliju je sicer zagotovil, da so ZDA v boju proti PKK-ju na strani Turčije, še navaja DPA.

Merklova v Berlinu sprejela Yildirima
Turški premier Binali Yildirim se je medtem v Berlinu sešel z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je po pogovorih dejala, da je na poti do normalizacije odnosov med Nemčijo in Turčijo še veliko ovir, čeprav imata državi tudi veliko skupnih interesov. Kanclerka je kritizirala način, kako je Turčija po poskusu državnega udara leta 2016 ravnala z domnevnimi prevratniki. Kot je dejala Yildirimu, si Berlin želi "pravnih mehanizmov", nemško vlado pa je v povezavi s tem zelo zaskrbljena, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Brez soglasja o zaprtem novinarju
Odnosi med Nemčijo in Turčijo so napeti. Glavna sporna točka je zaprtje nemško-turškega novinarja Deniza Yücela, dopisnika nemškega časopisa Die Welt, ki so ga v Turčiji aretirali pred letom dni. Zaradi očitkov terorizma so turški organi proti njemu odredili preiskovalni zapor, obtožnice pa še vedno niso izdali. Merklova je turškemu premierju sporočila, da je zadeva za Nemčijo nujna, a preboja sogovornika nista dosegla. Yildirim je izrazil upanje, da se bo sodni proces proti Yücelu začel kmalu. Prosil je za razumevanje, da je novinar tako dolgo v zaporu, a je to po njegovih besedah posledica preobremenjenosti turških sodišč po poskusu prevrata. Zavzel se je tudi, da primer Yücel ne bi vplival na dvostranske odnose med državama.

Nemška kanclerka je spomnila, da imata državi tudi v teh zapletenih časih skupne interese, kot so turški priseljenci v Nemčiji, sodelovanje v zvezi Nato, boj proti terorizmu in gospodarska vprašanja. Po njenih besedah sta se prav zaradi tega z Yildirimom dogovorila za poglobitev stikov.

Obisk Yildirima v Nemčiji so med drugim kritizirali nemški Zeleni in Levica ter zahtevali trdo držo do Turčije. Levica je znova zahtevala takojšnjo prekinitev izvoza orožja v Turčijo in zamrznitev pristopnih pogajanj Ankare z Evropsko unijo. Zeleni so kanclerko pozvali, naj na pogovorih s turškim kolegom odpre tudi vprašanje turške vojaške operacije proti kurdskim borcem v sirski regiji Afrin.

Protesti proti vojaški operaciji v Afrinu
Na novinarski konferenci je turški premier glede ofenzive Oljčna vejica v Siriji dejal, da Turčija v boju proti terorizmu ne ščiti samo lastnih ljudi, ampak tudi meje zveze Nato. Hkrati Turčija zadržuje begunski val proti Evropi in preprečuje, da bi se terorizem razširil v Nemčijo in preostale države EU-ja, je poudaril Yildirim.

Med novinarsko konferenco je turško ofenzivo na Afrin izpostavil kurdski novinar, ki je iz protesta proti turški vojaški operaciji v Siriji Yildirimu pokazal fotografije mrtvih in ranjenih otrok, ki naj bi jih, kot je dejal, dobil od znancev v Afrinu. Turški premier mu je odvrnil, naj ne poskuša manipulirati z ljudmi, in zanikal, da bi fotografije bile iz Afrina. V protest proti obisku Yildirima se je po poročanju Washington Posta v Berlinu zbralo okoli sto ljudi, tudi Kurdov, ki so razvili napise "Turčija, odidi iz Kurdistana".