Atentat na enega najbolj priljubljenih ameriških predsednikov še vedno ostaja na vrhu seznama nerazrešenih skrivnosti v zgodovini človeštva. 46-letni John F. Kennedy je pod streli padel 22. novembra 1963 v Dallasu, ustrelil pa naj bi ga Lee Harvey Oswald. Tega je še pred sojenjem ubil Jack Ruby, primer pa je sprožil številne teorije zarote, večinoma, da stoji v resnici za atentatom ameriška vlada oz. da je ta prikrivala resnico o atentatu.

Večino, okoli 30.000 dokumentov, povezanih z atentatom, so že objavili - večino sicer s posameznimi počrnjenimi deli -, a še vedno jih nekaj tisoč ostaja zaprtih za javnost.

Dokumente naj bi za javnost odprli do 26. oktobra v skladu z zakonom iz leta 1992. Po tem zakonu, sprejetem po velikem pritisku javnosti, je treba dokumente objaviti po 25 letih, razen če takratni predsednik presodi, da bi to lahko škodovalo obrambi, obveščevalni službi ali mednarodnim odnosom in da bi bila ta škoda tako velika, da je pomembnejša od interesa javnosti.

Kakšna razkritja?
Mediji so sprva poročali, da ne bodo objavljeni vsi dokumenti, saj so obveščevalne agencije na predsednika pritiskale, naj zaradi varnostnih razlogov vloži veto na objavo dokumentov, a kaže, da se je Trump odločil drugače. "Razen če ne dobim kakih drugačnih informacij, bom kot predsednik dovolil objavo dolgo blokiranih in zaupnih dokumentov o JFK," je tvitnil sedanji predsednik ZDA.

Ni jasno, kakšna razkritja naj bi neobjavljeni dokumenti vsebovali, a raziskovalci in avtorji knjig o Kennedyju pravijo, da ne pričakujejo nobenih "bombastičnih razkritij", ki bi občutno spremenile uradno razlago atentata Warrnove komisije iz leta 1964 - da je tistega usodnega dne v Dallasu Oswald deloval sam. Bodo pa dokumenti najverjetneje "pomagali podžgati novo generacijo teorij zarot," menita Philip Shenon, nekdanji novinar New York Timesa in avtor knjige o Warrnovi komisiji, ter Larry J. Sabato, profesor univerze v Virginiji in avtor knjige o Kennedyju, ki sta o dokumentih pisala na strani Politico.

Po njunih besedah se dokumenti nanašajo na "skrivnostno poglavje v zgodovini atentata - šestdnevno potovanje Oswalda v Ciudad de Mexico nekaj tednov pred atentatom, med katerim se je Američan srečal s kubanskimi in sovjetskimi vohuni ter se znašel pod intenzivnim nadzorom Cijinega mehiškega urada. Že objavljeni dokumenti FBI-ja namigujejo, da je Oswald v Mehiki odkrito govoril o svoji nameri, da ubije Kennedyja, navajata avtorja.

Kopica teorij zarot
Teorij zarot o atentatu na Kennedyja ne manjka in ravno ta teden je Trumpov prijatelj Roger J. Stone razvpitemu radijskemu voditelju in teoretiku zarot Alexu Jonesu dejal, da je Stone osebno pozval predsednika, naj objavi vse dokumente. "Imel sem priložnost, da po telefonu predstavim argumente neposredno predsedniku ZDA, zakaj menim, da je nujno, da objavi preostanek dokumentov o atentatu na JFK-ja," je dejal Stone.

Kot navaja New York Times, Trump sam ni imun na teorije zarot, vključno s tisto o Kennedyjevem umoru. Tako je med predsedniško kampanjo na neki točki trdil, da je bil oče teksaškega senatorja Teda Cruza, Trumpovega republikanskega tekmeca za nominacijo, z Oswaldom tik pred Kennedyjevim umorom. "Veste, njegov oče je bil z Leejem Harveyjem Oswaldom, preden je bil, saj veste, ustreljen. Mislim, vsa ta zadeva je smešna. Kaj je to, da si z nekom tik, preden ga ustrelijo, pa nobeden tega ne omeni. Sploh ne govorijo o tem. Poročali so o tem, pa nihče ne govori o tem. Mislim, da je grozno," je dejal Trump maja lani v intervjuju za Fox News, ko se je potegoval za zmago na preliminarnih volitvah v Teksasu.

Trump je pri svojih navedbah sicer citiral članek v ne najbolj verodostojnem tabloidu National Enquirer, v katerem so zapisali, da je bil Rafael Cruz fotografiran z Oswaldom, kako malo pred atentatom v New Orleansu delita pamflete v podporo Fidelu Castru.