Kolumbijska vlada razmišlja o ponovni uvedbi zračnega razprševanja herbicida, ki vsebuje glifosat, nad nasadi koke. Foto: Reuters
Kolumbijska vlada razmišlja o ponovni uvedbi zračnega razprševanja herbicida, ki vsebuje glifosat, nad nasadi koke. Foto: Reuters
Kokain
Glavni cilj kolumbijskega kokaina so ZDA. Foto: Reuters

Površina, kjer gojijo koko, je bila tako konec lanskega leta velika 171.000 hektarov. Razlog je povečanje produktivnosti, ob tem pa pridelovalci upajo, da bodo zaradi večjih površin dobili več denarja kot z gojenjem zakonitih pridelkov.

Po podatkih ZN-a je lani potencialna proizvodnja kokaina znašala 1.379 ton, pri čemer se ga največ proizvede ravno v Kolumbiji. Junija je poročilo ameriške vlade navedlo, da je potencialna proizvodnja kokaina v Kolumbiji leta 2017 znašala 921 ton.

Medtem vlada razmišlja o vnovični uvedbi zračnega razprševanja herbicida, ki vsebuje glifosat, če bo to v skladu s pogoji, ki jih je postavilo ustavno sodišče, poroča Reuters.

Uporabo herbicida je sicer prejšnji predsednik Juan Manuel Santos prekinil leta 2015, potem ko ga je Svetovna zdravstvena organizacija povezala z rakom. Junija letos pa je Santos odobril razprševanje glifosata z brezpilotnimi letalniki, češ da letijo dovolj nizko, da so nevarnosti omejene.

Ustavno sodišče pa je sporočilo, da je treba učinke glifosata natančno preveriti in uvesti stroga pravila za uporabo te kemikalije.

Proizvajalec zavrača povezave z rakom
Glifosat je ključna sestavina enega najbolj razširjenih herbicidov na svetu, Roundupa, ki ga proizvaja Monsanto v lasti Bayerja. To podjetje sicer zanika vse navedbe, da glifosat povzroča raka.

Duque obljublja novo strategijo
Predsednik Iván Duque je v sredo dejal, da bo vlada kmalu sprejela novo strategijo boja proti tihotapljenju mamil. Kot je dejal, želijo v štirih letih prikazati otipljive rezultate. Površino, na kateri se goji koka, želi predsednik v tem obdobju zmanjšati za več kot 70 odstotkov.

Kolumbijo že več desetletij pretresa nasilje, povezano s trgovino z mamili. Kot poroča Reuters, uporniške skupine, desničarske paravojaške enote in oborožene tolpe služijo milijarde dolarjev s tihotapljenjem kokaina iz države.

Vlada je leta 2016 podpisala mirovni sporazum z uporniško skupino Revolucionarne oborožene sile Kolumbije (Farc), ki je bila močno vpletena v proizvodnjo koke. Zdaj pa se nove oborožene skupine borijo za nadzor nad dobičkonosno proizvodnjo in tihotapskimi potmi.

Med letoma 2000 in 2015 so ZDA, glavna destinacija kolumbijskega kokaina, Kolumbiji dale okoli 10 milijard dolarjev za boj proti tihotapljenju mamil. Ameriška pomoč tej državi zdaj znaša okoli 400 milijonov na leto.