25-letnega Quintano je policija ubila s strelom z gumijastim nabojem v glavo. Foto: EPA
25-letnega Quintano je policija ubila s strelom z gumijastim nabojem v glavo. Foto: EPA
Paragvajski parlament
Protestniki so se zaradi tajnega glasovanja senata znesli nad prostori parlamenta. Foto: EPA

Potem ko je paragvajski senat na tajnem glasovanju sprejel ustavno dopolnilo, ki bi konservativnemu predsedniku Horaciu Cartesu omogočilo ponovno kandidaturo, so protestniki vdrli v stavbo parlamenta in razdejali ter zažgali nekaj pisarn. Policija je protestnike razgnala z gumijastimi naboji in vodnimi topovi, v nasilju pa je umrl mlad pripadnik druge največje stranke v državi.

Policija je namreč vdrla v prostore sedeža opozicijske liberalne stranke Avtentična radikalna liberalna stranka (PLRA) nedaleč od parlamenta in začela streljati na protestnike, ki so se tja zatekli. Z gumijastim nabojem je v glavo ustrelila 25-letnega člana stranke Rodriga Quintana, ki je nato umrl.

Smrt odnesla ministra, načelnika policije
Zaradi dogodka sta bila odstavljena notranji minister Tadeo Rojas in načelnik policije Crispulo Sotelo, odpuščeni pa so bili tudi štirje policisti. Preiskava smrti Quintane že poteka, poroča Reuters. Na družbenem omrežju Facebook je predsednik Cartes smrt 25-letnika označil za "neopravičljivo" in "katastrofo", obljubil pa je, da bodo odgovorni zanjo odgovarjali.

Po protestih in vdoru v parlament so se razmere v glavnem mestu Asunción pomirile, toda protesti bi se lahko ponovili, če bo naslednji teden o spornem ustavnem dopolnilu glasoval spodnji dom. Tam ima večino sicer predsednikova stranka. Da bi se zakon, ki prepoveduje ponovno izvolitev dokončno spremenil, pa bo potreben še referendum.

Za zaprtimi vrati
Opozicija trdi, da je bilo glasovanje v senatu nezakonito, saj je potekalo v enem izmed prostorov za zaprtimi vrati, ne pa v sejni dvorani. Nasprotniki ukrepa opozarjajo, da bi oslabil paragvajske demokratične institucije.

V Paragvaju so po ustavi iz leta 1992, sprejeti po 35 letih diktatorstva generala Alfreda Stroessnerja, ki je državi s trdo roko vladal med letoma 1954 in 1989, predsedniki na položaju lahko le en petletni mandat. S tem so želeli preprečiti ponovitev diktature.

Pod Cartesom je bil Paragvaj do zadnjih dogodkov razmeroma stabilen, država pa je postala ena gospodarsko najhitreje rastočih v Južni Ameriki. Nestabilnost države s 6,8 milijona prebivalci skrbi sosednji Brazilijo in Argentino, ki v Paragvaju iščeta poslovne in proizvodne priložnosti.