Začasni končni izidi, ki ne upoštevajo glasov po pošti, kažejo, da je Van der Bellen dobil 51,7 odstotka glasov, njegov izzivalec, svobodnjak Hofer, pa 48,3 odstotka glasov.

Glasove, oddane po pošti - skupaj jih je okoli 700.000 - bodo v Avstriji prešteli v ponedeljek. In glede na napovedi bo Van der Bellen z njimi še izboljšal rezultat. Ocene inštituta ARGE kažejo, da bo na koncu dobil 53,3 odstotka glasov, Hofer pa 46,7 odstotka.

Volilna udeležba je bila po do zdaj zbranih podatkih 64,65-odstotna. Z glasovi po pošti naj bi narasla na 74 odstotkov. V prvotnem drugem krogu volitev 22. maja je bila volilna udeležba 72,65-odstotna. Van der Bellen je sicer slavil že takrat, a je bila njegova prednost minimalna, zato je po pritožbi Svobodnjakov ustavno sodišče izid razveljavilo.

Hofer je na svoji strani na Facebooku že čestital tekmecu in vse Avstrijce pozval, da ostanejo solidarni in sodelujejo. Ob tem je še izrazil svojo globoko žalost nad porazom: "Zelo žalosten sem, da nam ni uspelo. Zelo rad bi bedel nad Avstrijo."

Čeprav je bil izid vse do zadnjega negotov, so Avstrijci nazadnje zavrnili populizem skrajne desnice in šestletni predsedniški mandat podelili 72-letnemu Van der Bellnu, profesorju ekonomije, veteranu zelene politike in zagovorniku EU-ja.

Če bi zmagal 45-letni Hofer, letalski tehnik, evroskeptik in kandidat stranke, ki so jo leta 1956 ustanovili nekdanji pripadniki nacistične paravojaške enote SS, bi postal prvi skrajno desni predsednik v EU-ju, britanski Independent pa celo izpostavlja, da bi Hofer postal prvi evropski skrajnodesničarski voditelj države po Adolfu Hitlerju.

Čestitke tudi iz tujine
Van der Bellnu je že čestital avstrijski kancler Christian Kern. Kern, ki prihaja iz vrst socialdemokratov, je ob čestitki zapisal, da je bil to zelo dober dan za Avstrijo: "Zdaj skupaj poskrbimo za to, da se ne bo nihče čutil poraženega." Že pred njim so zadovoljstvo nad izidom volitev izrazili predsednica parlamenta Doris Bures in Zeleni, ki jih je Van der Bellen dolga leti vodil.

Na uspeh Van der Bellna so se z zadovoljstvom odzvali tudi v tujini. Tako je vodja nemških socialdemokratov (SDP) Sigmar Gabriel tvitnil, da se je celotni Evropi odvalil kamen od srca. Po njegovem mnenju izid avstrijskih volitev predstavlja jasno zmago razuma nad desnim populizmom v Evropi. Podobno se je odzval luksemburški zunanji minister Jean Asselborn: "Po zmagi Trumpa in glasovanju za brexit so avstrijski volivci pokazali, da razum, strpnost in človečnost na volitvah v EU-ju niso tujke."

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je Van der Bellnu že poslal čestitko in zapisal, da mu v imenu Evropskega sveta želi veliko uspeha na predsedniškem položaju. "V času, v katerem se spoprijemamo s številnimi težavnimi izzivi, bo še naprej ključno nadaljevanje konstruktivnega prispevka Avstrije pri iskanju skupnih evropskih rešitev in ohranjanju evropske enotnosti," je zapisal Tusk.

Čestital mu je tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Kot je zapisal, je nekdanji predsednik avstrijskih Zelenih zmagal z "jasnim proevropskim sporočilom in kampanjo". Van der Bellnova zmaga pa predstavlja tudi hud poraz nacionalizma, obračanja na desno in antievropskega populizma. Tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je zmago Van der Bellna označil za signal proti populizmu. "Če bo to rezultat, bo to dober znak proti populizmu v Evropi," je dejal.

"Velika zmaga Alexandra Van der Bellna v Avstriji. Populizem ni usoda Evrope," pa je tvitnil francoski premier Manuel Valls, socialist, ki se bo prihodnje leto v Franciji potegoval za predsedniški položaj. V Franciji so volitve v Avstriji spremljali še posebej napeto, saj ankete kažejo na uvrstitev vodje skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen v drugi krog predsedniških volitev. Le Penova je na Twitterju zapisala, da so se svobodnjaki borili hrabro in da bodo prihodnje volitve njihove.

Glede na spletno anketo televizije ATV je 30 odstotkov volivcev Van der Bellna volilo za to, da bi preprečili obrat na desno v državi. Hofer bi namreč v primeru zmage postal prvi desno populistični predsednik v EU-ju.

Hofer za zaščito meja
Hofer je pozval k "zaščiti" avstrijskih meja in opozarjal pred "nevarnostmi napačne priseljenske politike". Maja je tako dejal, da za islam "ni prostora v Avstriji", saj naj bi ogrožal judovsko-krščanske in humanistične vrednote Avstrije.

Predsedniška funkcija je v Avstriji pretežno ceremonialna, a ustava ji vendarle namenja precejšnje pristojnosti, med njimi je tudi razpustitev vlade. Hofer je napovedoval dejavnejše delovanje na predsedniškem položaju. Dejal je, recimo, da bi na vrhuncu množičnega prihoda beguncev lani razpustil vlado, obljubljal pa tudi referendum o članstvu v EU-ju, če bi Bruselj ukrepal v smeri tesnejšega povezovanja.

Je pa Hofer po porazu za ORF napovedal, da se bo čez šest let, torej leta 2022, znova potegoval za predsedniški položaj. "Predsedniške volitve bodo ponovno in takrat bom znova kandidiral. Zavezan sem svojim volivcem," je dejal. Ob tem je tudi povedal, da zaradi izida volitev ni jezen. "Nisem jezen, v demokraciji ima volivec vedno prav," je dejal.

45-letni evroskeptik je tudi izrazil prepričanje, da zdajšnja vladna koalicija socialdemokratov in ljudske stranke ne bo več dolgo zdržala. Hofer je med predvolilno kampanjo grozil z razpustitvijo vlade. Danes pa je povedal še, da bo v primeru predčasnih parlamentarnih volitev - redne so predvidene leta 2018 - na volilni listi kandidiral za predsednikom svobodnjakov Heinzem-Christianom Strachejem. Ta je izrazil obžalovanje nad izidom volitev. "Želel sem si več," je dejal. Je pa hkrati poudaril, da gre kljub vsemu za zgodovinski izid za FPÖ in da svobodnjaki tokrat ne bodo izpodbijali današnjih volitev.

Volitve po brexitu in Trumpu
Strokovnjaki so ugibali, da bosta pri odločanju na volivce gotovo vplivala odločitev britanskih volivcev za izstop iz EU-ja in izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA. Notranje ministrstvo je v volilne imenike od majske izvedbe drugega kroga vpisalo novih 11.508 volivcev, ki so v vmesnem obdobju dopolnili 16 let in s tem dobili volilno pravico. Na volišča je bilo sicer poklicanih slabih 6,4 milijona volivcev.

Zadnja volišča so se zaprla ob 17. uri, bo pa za uradno potrditev treba počakati še na glasovnice iz tujine. Te naj bi prešteli v ponedeljek. Ravno glasovnice, ki so prispele po pošti, so maja odločile izid. Van der Bellnova prednost pred Hoferjem je bila na koncu manj kot 31.000 glasov.

Po razveljavitvi majskega drugega kroga je parlament kot datum ponovljenih volitev potrdil 2. oktober. Nato pa je prišlo do zapletov z ovojnicami za glasovanje po pošti, zaradi česar so nato volitve preložili na 4. december. Volitve so se tako, upoštevaje prvi krog 24. aprila, raztegnile na slabih osem mesecev, sama kampanja pa na skoraj leto dni.