Ruski veleposlanik v Londonu je bil zelo oster do Velike Britanije in njenih neutemeljenih obtožb. Foto: Reuters
Ruski veleposlanik v Londonu je bil zelo oster do Velike Britanije in njenih neutemeljenih obtožb. Foto: Reuters
London je ta teden priznal, da ne more potrditi izvora novičoka. Foto: Reuters
Julijo Skripal bodo v kratkem odpustili iz bolnišnice v Salisburyju. Foto: Reuters
Britanski zunanji minister Boris Johnson se brani očitkov, da je Rusijo obtožil brez dokazov. Foto: Reuters
Primer Skripala je mnoge spomnil na zastrupitev Aleksandra Litvinenka leta 2006. Foto: Reuters
60 ameriških diplomatov zapustilo Moskvo

"Če vzamete zadnjih deset let, je tu v Veliki Britaniji v sumljivih okoliščinah umrlo toliko ruskih državljanov ... Moje vprašanje je, zakaj se to dogaja ravno tu?" se sprašuje Jakovenko.
Med najbolj razvpitimi primeri, ki jih navaja Jakovenko, je zastrupitev ruskega oporečnika, nekdanjega vohuna Aleksandra Litvinenka, ki je bil leta 2006 zastrupljen z radioaktivnim polonijem 210. Britanska preiskava je takrat sklenila, da je Litvinenkov umor "najverjetneje" naročil ruski predsednik Vladimir Putin.

A Litvinenko še zdaleč ni bil edini ruski državljan, ki je umrl na Otoku v skrivnostnih okoliščinah. Zadnji je primer Sergeja Skripala, nekdanjega ruskega dvojnega agenta, ki je bil skupaj s hčerko Julijo na začetku marca zastrupljen v Salisburyju. V nasprotju z Litvinenkom bosta, kot kaže, sicer oba okrevala.

Dokazov, da je za zastrupitev odgovorna Moskva, sicer še vedno ni, kar pa ni oviralo Velike Britanije ter njenih zaveznic v Evropi in Severni Ameriki, da ne bi iz svojih držav izgnale več deset ruskih diplomatov, primer pa je povzročil najhujšo krizo med Zahodom in Rusijo po hladni vojni.

Britanski strokovnjaki identificirali ruski laboratorij?
Časnik The Times poroča, da so britanski strokovnjaki identificirali ruski laboratorij, od koder naj bi prišel živčni strup novičok, uporabljen v napadu na Skripala. Strokovnjakom naj bi to uspelo s pomočjo znanstvenih analiz in obveščevalnih podatkov. Kot še navaja časopis, ki ni razkril svojega vira, so strokovnjaki precej prepričani, skoraj stoodstotni.


Boris Johnson na udaru

Zaradi očitkov, da je morda vseeno ravnal prenagljeno s svojo obtožbo Moskve, se je pod udarom kritik tudi doma znašel britanski zunanji minister Boris Johnson. Vodja laburistov Jeremy Corbyn zunanjemu ministru očita, da bodisi javnosti ne seznani z vsem, kar ve, ali pa pretirava. Laburistka Diane Abbott meni, da zavaja javnost. Johnson se brani, da poskuša prvi mož opozicije diskreditirati Veliko Britanijo na enak način, kot to počne Rusija.

Na poziv Moskve se bo na temo britanskih obtožb še nocoj sestal Varnostni svet Združenih narodov.

"Tisti, ki širijo laži o domnevni ruski vpletenosti v zastrupitev v Salisburyju, morajo razumeti, da ima tako neodgovorno vedenje svojo ceno," je na Twitterju zapisal namestnik ruskega veleposlanika v ZN-u Dmitrij Poljanski. "V nasprotju z njimi mi tu ne skrivamo ničesar."

V sredo je izvršni odbor Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) na izrednem srečanju v Haagu zavrnil poziv Rusije po skupni preiskavi primera Skripal.

Jakovenko je v četrtek zatrdil, da Rusija nikdar ni izdelala novičoka, živčnega strupa iz sovjetskih časov, za katerega britanski strokovnjaki pravijo, da je bil uporabljen pri zastrupitvi Sergeja in Julije Skripal.

Potem ko sta Johnson in britanska premierka Theresa May Rusijo že neizpodbitno obtožila poskusa umora, Veliki Britaniji pa so se v znak solidarnosti pridružile številne zahodne države, so iz britanskega laboratorija Porton Down ta teden sporočili, da natančen izvor novičoka še ni znan. In zdaj celo nekatere britanske zaveznice menijo, da mora London predložiti trdnejše dokaze o ruski krivdi.

Jakovenko pravi, da bo Kremelj sprejel izsledke testov mednarodnih inšpektorjev OPCW-ja, a le če bo postopek transparenten, teste pa bi potrdili strokovnjaki zunaj Evrope in Nata.

Klic Skripalove sestrični
Julija Skripal
je medtem v izjavi za javnost sporočila, da še ne ve točno, kaj naj si misli, in da prosi za zasebnost. "Zbudila sem se pred tednom dni in z veseljem lahko poročam, da se mi moč iz dneva v dan bolj vrača," je povedala 33-letnica. "Prepričana sem, da lahko razumete, da je bila zame ta celotna epizoda precej konfuzna, in upam, da boste v tem obdobju okrevanja spoštovali mojo zasebnost in zasebnost moje družine."

Ruska državna televizija je medtem predvajala posnetek domnevnega Julijinega telefonskega klica sestrični Viktoriji v Rusijo. Skripalova je sestrični v pogovoru v sredo zvečer povedala, da z očetom okrevata in da pričakuje, da bo bolnišnico kmalu zapustila. "Vse je v redu, vse se da popraviti, oba okrevava, oba sva živa," se sliši na posnetku.

Ko je sestrična Julijo vprašala po stanju njenega očeta, pa: "Vse je v redu, trenutno počiva, spi. Zdravstveno stanje obeh je v redu, nobeden od naju nima večjih težav. Jaz bom kmalu odpuščena iz bolnišnice." Viktorija Skripal je na to odgovorila, da namerava odpotovati v Anglijo in skušati pripeljati Julijo nazaj v Rusijo.

Posnetek pogovora so predvajali v pogovorni oddaji 60 minut na prvem programu ruske televizije, pri čemer so dodali, da ne morejo potrditi njegove pristnosti.

Iz bolnišnice v Salisburyju so sicer že 29. marca sporočili, da se Julijino stanje naglo izboljšuje, BBC pa je poročal, da je že pri zavesti in govori. Stanje 66-letnega Sergeja Skripala je stabilno.

Veleposlanik ZDA začuden zaradi "slovenske naklonjenosti Rusiji"

V nasprotju z našimi sosedami se Slovenija ni odločila za izgon ruskih diplomatov, a odločitev, ki jo trdno podpira predvsem zunanji minister Karl Ejavec, še zdaleč ni bila soglasna - predsednik Borut Pahor, denimo, meni, da bi morala biti Slovenija solidarna z Veliko Britanijo. Slovenska domnevno velika naklonjenost Rusom pa bega ameriškega veleposlanika v Sloveniji Brenta Hartleyja, ki je v pogovoru za Reporter izrazil začudenje nad tem. "Slovenija je samostojna država, a bi morala dolgoročno presoditi, kaj je njen interes - demokratične vrednote Zahoda ali ruski model družbe," meni veleposlanik.

Hartley je mnenja, da bi se Slovenija morala pridružiti diplomatski pobudi več kot 24 evropskih držav, članic Nata in še nekaterih partnerskih držav, ki so se odločile za izgon ruskih diplomatov kot ukrep zoper rusko agresivno politiko. "Rusi so gotovo pokazali, da so pripravljeni na ravnanje, ki destabilizira Evropo ali druga območja po svetu. Zelo pomembno je, da pošlje mednarodna skupnost jasno sporočilo Moskvi, da je takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo. Še naprej upamo na izboljšanje odnosov z Rusijo," je dejal Hartley. V pogovoru se je strinjal z oceno, da je v Sloveniji "proruska orientacija večjega dela Slovencev". "Osupnila me je tolikšna naklonjenost do Rusije," je dejal.

Predsednik DZ-ja Milan Brglez se je s Hartleyjem danes sestal na štiri oči. Vsebina njunih pogovorov ostaja zaupna, je pa za srečanje zaprosil veleposlanik, predsednik DZ-ja pa je njegovi prošnji hitro ugodil, so povedali v Brglezovem kabinetu.

60 ameriških diplomatov zapustilo Moskvo