Vasiljković je obtožen, da je kot ustanovitelj in vodja "knindž" (rdečih baretk) v času vojne na Hrvaškem (1990-1995) ravnal v nasprotju s predpisi ženevske konvencije.

Sodišče je na prvi stopnji potrdilo navedbe iz obtožnice, da je danes 62-letni Vasiljković kot poveljnik centra za urjenje posebnih srbskih enot leta 1991 trpinčil in ubijal ujete pripadnike hrvaške vojske in policije ter civiliste v Kninu. Odgovoren je tudi za napad na policijsko postajo v Glini ter več naselij na tem območju julija 1991.

V napadih je bilo ubitih in ranjenih več civilistov, vključno z novinarjem Süddeutsche Zeitunga Egonom Scotlandom. Uničenih je bilo več civilnih objektov, prebivalstvo so pregnali, njihovo premoženje pa oropali, je dejal sodnik.

Tožilstvo je Vasiljkovića bremenilo tudi vojnih zločinov leta 1993 v Bruški pri Benkovcu, ko sta bila umorjena dva hrvaška vojaka, a je bil po tej točki obtožnice danes oproščen.

Samo branil Jugoslavijo
Vasiljković je od prvega dne sojenja 20. septembra lani pa vse do sklepnih govorov konec prejšnjega tedna zanikal vsa očitana dejanja. Trdi, da so vsi očividci lažno pričali, sam pa da je samo branil svojo domovino Jugoslavijo, ki da jo je ljubil, navaja Jutarnji list. Sodniku je dejal, da je ponosen na svojo vlogo v vojni in na knindže, od "katerih nihče ni obtožen nobenega zločina".

Vasiljković je med sojenjem, ki se je začelo lansko jesen, vztrajno zanikal vse obtožbe, češ, da je bil vojaški inštruktor in ne poveljnik. Med drugim je dejal, da vojne v Kninu ni bilo do leta 1995.

V svoji sklepni besedi prejšnji teden je trdil, da gre za "montiran postopek iz šovinističnih pobud". Zaradi ocene, da gre za "nasilen fašistični pregon Srba", ga je sodnik opozoril, naj se izogiba žalitvam.

Vasiljkovića, ki ima srbsko in avstralsko državljanstvo, so leta 2006 prijeli v Avstraliji, kjer je živel pod lažnim imenom in bil učitelj golfa, Hrvaški pa so ga izročili julija 2015. Vasiljković vztraja, da se v Avstraliji ni skrival, ime in priimek pa da je spremenil zgolj zato, ker je njegovo pravo ime Avstralcem težko izgovarjati. Zbrane v sodni dvorani je nasmejal z izjavo, da Hrvati v Avstraliji ob fotografijah Anteja Gotovine hranijo tudi njegov portret.

Tekom sojenja so zaslišali kar 60 prič, od tega polovico iz Srbije.

Predčasna izpustitev?
Vasiljkovićev odvetnik je napovedal pritožbo, čeprav je obramba ocenila, da je bila najtežja točka obtožnice zavrnjena. Menijo, da zato ni bilo podlage za izrek tako visoke zaporne kazni.

Vasiljković je v priporu že 11 let in 11 mesecev, kar pomeni, da lahko takoj po pravnomočni sodbi zahteva predčasno izpustitev, glede na to, da je v priporu prestal že večino 15-letne kazni, je pojasnil njegov odvetnik.