Barack Obama naj bi se Angeli Merkel za incident že opravičil. Foto: EPA
Barack Obama naj bi se Angeli Merkel za incident že opravičil. Foto: EPA
Angela Merkel
Merklova je ogorčena zaradi prisluškovanja njenemu telefonu. Foto: EPA
Washington
Sporno delovanje NSA-ja je združilo tako levičarje kot pripadnike republikanskega gibanja čajank. Foto: EPA

Čeprav ameriški predsednik Obama trdi, da za prisluškovanje kanclerki Merklovi ni vedel, časopis Bild am Sonntag piše, da Obama pravzaprav ni hotel ustaviti operacije, saj Merklovi "ni zaupal".

Po pisanju nemškega Bild am Sonntaga je NSA prisluškoval Merklovi vse od leta 2002, Barack Obama pa naj bi za to izvedel leta 2010, ko naj bi mu celotno afero razkril sam vodja NSA-ja, general Keith Alexander.
"General Alexander se leta 2010 s predsednikom Obamo ni pogovarjal o operacijah agencije v tujini, med katerimi naj bi bilo domnevno prisluškovanje nemški kanclerki, kot tudi ne o domnevnih operacijah, v katere naj bi bila vključena kanclerka," je dejala tiskovna predstavnica NSA-ja Vanne Vines.

A Bild am Sonntag ima drugačne informacije. Neimenovani vir iz NSA-ja naj bi mu zatrdil, da je Obama vedel za operacijo in je ni hotel ustaviti. Še več. O Angeli Merkel je hotel vedeti prav vse, "saj ji ni zaupal", piše nemški medij.

Tiskovna predstavnica NSA-ja je navajanje časopisa označila za netočno. V izjavi za javnost pa prav tako ni navedla, ali je bil Obama o prisluškovanju Merklovi seznanjen na kakršen koli drug način.

Kot je znano, naj bi Obama nemški kanclerki v sredo po telefonu dejal, da ni vedel, da ji NSA prisluškuje. Za to naj bi se ji celo opravičil.

Nemčija bo prihodnji teden v Washington poslala ekipo svojih obveščevalcev, ki bodo poskušali zadevi priti do dna.

Javnost zgrožena
Nemška javnost je zgrožena po zadnjih razkritjih o prisluškovanju Merklovi, Berlin pa se je ta teden odločil za do zdaj nepredstavljivo potezo, ko je na zagovor poklical ameriškega veleposlanika v Nemčiji.

Po poročanju Der Spiegla je bil prenosni telefon Merklove na seznamu ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) že od leta 2002 pod zaznamkom "GE kanclerka Merkel". Na seznamu je bil tudi še pred obiskom ameriškega predsednika Baracka Obame v Berlinu junija letos.

Iz razkritih dokumentov sicer ni razvidno, za kakšen nadzor je šlo. Kot pojasnjujejo pri Spieglu, je mogoče, da so se pogovori snemali ali pa so le spremljali podatke o klicih.

Prestregli na milijone telefonskih klicev
Potem ko se bile na začetku leta razkrite ameriške vohunske dejavnosti v predstavništvih Evropske unije v Washingtonu, se je izvedelo tudi, da so ZDA v Nemčiji prestregle na milijone telefonskih klicev, elektronske pošte in kratkih sporočil.

A nemška vlada je avgusta sporočila, da so ji ZDA zagotovile, da pri svojih dejavnostih spoštujejo nemške zakone.

Sodeč po razkritih dokumentih v Spieglu, ameriško veleposlaništvo v Berlinu nemških oblasti ni obvestilo o svojih vohunskih dejavnostih. NSA je v dokumentu ob tem zapisal, da bi razkritje tega močno načelo odnose ZDA z drugimi vladami.

Američani protestirali proti NSA-ju
Zaradi spornih programov vohunjenja NSA-ja se je pred kongresno palačo v Washingtonu zbralo več kot 2.000 protestnikov, ki so izražali nezadovoljstvo zaradi dejavnosti skrivnostne ameriške agencije.

Protestni shod je potekal na 12. obletnico potrditve zloglasnega domoljubnega zakona, ki skladno z doktrino boja proti terorizmu ameriški vladi daje skoraj neomejena nadzorna pooblastila.

Shod je potekal v organizaciji koalicije skupin pod imenom "Nehajte nas opazovati", v kateri sodelujejo tako levičarske in desničarske skupine, ki nasprotujejo vladnemu nadzoru.

Protestniki so nosili napise "Izklopite velikega brata" in "Hvala, Snowden". Prav nekdanji pogodbeni sodelavec NSA-ja Edward Snowden je zaslužen za razkritje obsežnega prisluškovanja telefonskim klicem tujih državljanov in tudi Američanov. Snowden je moral zaradi svojega razkritja pobegniti v Rusijo.

Snowdnovi dokumenti, ki jih medijem po svetu posreduje novinar in pravnik Glenn Greenwald, dokazujejo tudi, da ameriška vlada vohuni za zavezniškimi državami, česar ne more upravičiti z bojem proti terorizmu.

Razkritja o prisluškovanju telefonskim pogovorom zavezniških voditeljev so v Evropi in drugje po svetu vzbudila veliko ogorčenja. Nemčija in Brazilija tako zahtevata sprejetje resolucije ZN-a o zaščiti pravice do zasebnosti.